Chapter

 1 VTemi |         je sanjal -- vse, Velika noč, cesarski Dunaj, pomaranče
 2 VTemi |      prodiral komaj skozi dež in noč. Vsi so se stisnili k oknu
 3 Greh  |        bolj tiha in samotna nego noč sama. Nad molitvenjakom
 4 Greh  |  izgubljala pokrajina v sence in noč. ~Potegnil je za vrv in
 5 Greh  |           vse se je potapljalo v noč, izgubljalo; tuintam je
 6 Greh  |      svetlobe v tramovju je bila noč še temnejša in neprijaznejša.
 7 Greh  |    njegove oči in so razsvetlile noč, tako da se je vrnil v tramovje
 8 Greh  |        naravnost. ~Jasnila se je noč, zakaj zvezde so že zasijale
 9 Greh  |      svetil mesec. ~Kako lepa je noč! -- je pomislil Tone. Nikoli
10 Greh  |          hiš in ne svetlih oken; noč je bila tišja in mirnejša,
11 Greh  |        kakor da bi bila zajokala noč sama. In zastokal je tudi
12 Greh  |      časih, ko sta bdela pozno v noč in je bilo srce obema polno
13 Greh  |    pojdem in kadar pridem, bo že noč. -- ~Ovinek je bil velik --
14 Tinica|          vedi, kakor sama Velika noč in ustnice so bile rdeče,
15 Tinica|     sanjala je nemirne sanje vso noč, tako da se je vzbudila
16 Tinica|         radovedna... ~Tudi tisto noč je bil zunaj in se je vrnil
17 Tinica|        hitro in oba sta molčala. Noč je bila mrzla in jasna,
18 Tinica|          svetilke, komaj je šele noč..." ~Objel jo je trdo okoli
19 Tinica|          VI ~Morda je bilo tisto noč, ko so zazveneli poslednjikrat
20 LepaV |      rdeč, v očeh je bila Velika noč. ~Tako je šla preko perona,
21 LepaV |       lahko-lenimi koraki. Tisto noč ni spal; iskal jo je, koder
22 LepaV |     Legel je mrak in legla je že noč, zasvetila se je dremotna
23 LepaV |          žalostno in tiho zimsko noč, ki je bila legla na mesto,
24 LepaV |         skozi mirno spomladansko noč. Dremotna luč je sijala
25 Zaljub|          tam; bilo je že pozno v noč in listje se je stresalo
26 Vedom |         so hodili mimo njega... ~Noč je bila, svetilke so že
27 Vedom |       posegel po kartah... ~Lepa noč je bila, ko sta blodila
28 Vedom |          usta. ~Sedel je dolgo v noč, glavo sklonjeno, roke zakopane
29 Vedom | zapravljam po nepotrebnem udobno noč? ~Čemu bi se mučil, da bi
30 Sreca |          otrok, izgnan v deževno noč? In jaz sem zakurila in
31 Sreca |    poslednji žarek, dokler ne bo noč in tišina vsenaokoli? Poklicalo
32 Sreca |         oči preko vode, šumeče v noč, tja preko tihih poslopij,
33 Sreca |           Postavi na stol. Lahko noč!" ~V belem predpasniku je
34 Sreca |         vdano ljubezen!" ~"Lahko noč, Barica!" ~Šla je s tihimi
35 Sreca |        bila tiha, gorka, poletna noč! Do gležnjev se vdirajo
36 Sreca |         ste me ljubili... saj je noč še velika, saj je cesta
37 Sreca |         vso tiho zemljo je legla noč... Franc se je nasmehnil
38 Poet  |          na dostojnost. ~Dalje v noč, brez konca in brez cilja!...~ ~