Chapter

 1 Vedom|         hrepenenje ali zavist. ~Jakob -- tudi imena ga je bilo
 2 Vedom| zlaganega zaničevanja je srečal Jakob na ovinku svojega neprijaznega
 3 Vedom|        njegovo kri. Rad je imel Jakob lepe ženske, rad kakor lepo
 4 Vedom|        kakšno pot!" je vzdihnil Jakob. Ustnice so mu bile ožgane,
 5 Vedom|        Kako je bilo s Heleno?" ~Jakob je gledal na svoje čevlje;
 6 Vedom|      bile oprašene do kolen. In Jakob je videl, da so bile hlače
 7 Vedom|      Ujela me je!" je odgovoril Jakob mirno in je prisedel. ~Večni
 8 Vedom|       hotelo. Ko je bil vstopil Jakob, se je ozrl nanj s čudnim,
 9 Vedom|       srepo v obraz, tako da je Jakob umaknil pogled in mu je
10 Vedom|        punca je -- vedomec..." ~Jakob se je zdrznil, začudil.
11 Vedom|       vedomci imajo take oči."  Jakob je pogledal temno in resno. ~"
12 Vedom|       prsi. "Ali se ti blede?" ~Jakob mu je strmel v obraz. ~"
13 Vedom|     zato, da bi prekinil molk. ~Jakob je imel navado nekaterih
14 Vedom|         nam o svojih načrtih!" ~Jakob se je začudil, zakaj Krničar
15 Vedom|  dovršiš?" ~"Vse!" je odgovoril Jakob neodločno, pol jezen in
16 Vedom|            Ljubim jo," je dejal Jakob kakor opravičujoč; nato
17 Vedom|        sta mu pogledala v obraz Jakob in Krničar. ~"Da, Lucijo!" ~
18 Vedom|        par mesecev, da ni videl Jakob svojih tovarišev. Ni jih
19 Vedom|      divan in izprašuj dalje!" ~Jakob jo je gledal začuden. ~"
20 Vedom|      zaničujočim nasmehom. Tudi Jakob se je nasmehnil, ali gledal
21 Vedom|         s šaljivim naglasom. In Jakob se je trudil, da bi odgovarjal
22 Vedom|      nikoli več. Konec! Amen!" ~Jakob je mislil sam nekako podobno,
23 Vedom|         tragedija -- roman..." ~Jakob je odprl oči na široko in
24 Vedom|      nisem napisal!" je jecljal Jakob. V tem hipu šele se je zavedel,
25 Vedom|      Nič jih nimam!" je priznal Jakob, nato pa se je domislil. ~"
26 Vedom|     mojimi očmi!" je odgovarjal Jakob in se je nekoliko začudil. ~
27 Vedom|     tudi pred mojimi očmi ..." ~Jakob je gledal plah in vznemirjen. ~"
28 Vedom|        moj prizor!" je zakričal Jakob. ~"Kaj misliš, da sem plagiator?"
29 Vedom|    blodila po ulicah Krničar in Jakob. Nebo je bilo čisto blizu,
30 Vedom|     izsesal, izpil vedomec..." ~Jakob se ju je spomnil, mladih
31 Vedom|     Vstopiva, če si žejen!" ~V ~Jakob je živel, kakor jih živi
32 Vedom|       mogel čutiti nesrečnega. ~Jakob se ni vdal v prvem trenotku.
33 Vedom|      tabo?" je vprašal Krničar. Jakob pa se je skoro prestrašil,
34 Vedom|        Krničar. "Sit do grla!"  Jakob je prebledel. ~"Potrpi,
35 Vedom|        druge stvari. ~"Pomisli, Jakob!" je pripovedoval,"kaj se
36 Vedom|     robato... Proklete sanje!" ~Jakob ni poslušal veliko, trd
37 Vedom|           Zbogom!" je odgovoril Jakob in ko je šel mimo Mihelca,