Chapter

 1 BrezD |  hrepeneča, ozirajoča se plaho po poti nazaj! Kadar sem stal pred
 2 OPresc|            da ne zmore tako dolge poti. Toda šla je. ~Sprva se
 3 OPresc|        črne tepke, ki so rasle ob poti. Kakor da bi se nič ne premikali
 4 OPresc|            Komaj smo bili spet na poti, se je že izgubila vas v
 5 OPresc|          belimi peskom posuta. Ob poti je stala sredi doline nova
 6 OPresc|          vasi in nova kapelica ob poti. Niso nas gonili od praga
 7 OPresc|          več... ~Bili smo spet na poti, pod nami je bila dolina;
 8 OPresc|        pretakala rumena dežnica. ~Poti skoro ni bilo, hodili smo
 9 OPresc|         je hotel sesti v travo ob poti, da bi si odpočil, toda
10 Greh  |           sredi noči in ne ve več poti. In ko se je zvon samo še
11 Greh  |           levi so bile lehe in ob poti, ob jarku je bila visoka
12 Greh  |          Kmalu ni bilo več hiš ob poti; samo tupatam še siromašna
13 Greh  |         klanec strmo v hrib -- na poti kamenje, robide ob poti
14 Greh  |           poti kamenje, robide ob poti in vsenaokoli tiha, žalostna
15 Greh  |      samega leščevja. Stopil je s poti in je odgrnil veliko zeleno
16 Tinica|           vesel je bil lepe dolge poti, ki je bila še pred njim. ~
17 Tinica|           žalosten je bil. ~Sredi poti ga je obšel strah. Samo
18 Vedom |      VEDOMEC~I ~Stal je prej kraj poti, kakor jih stoji lepo število,
19 Vedom |     zaviti v siv dim. Tu, tam, ob poti, kraj polja, sredi prostranega
20 Vedom |            sto, dvesto korakov od poti je stala sredi travnika
21 Vedom |          Lucija!" ~In je stopil s poti na travo. Lucija se je oklepala
22 Vedom |       Zgodi se lahko, da ti je na poti ob vsakem koraku, zgodi
23 Vedom |       žive. Ne maram več stati ob poti in zabavljati, ko mi je
24 Vedom |           je usojeno, da stoje ob poti. Kakor kljuseta, vprežena
25 Vedom |       mislih je stal še zmerom ob poti. Samo varanje, domišljija
26 Vedom |        sodil, zato ker je stal ob poti in so hodili mimo njega... ~
27 Vedom |          Tudi onadva sta stala ob poti in blagor jima, da sta se
28 Vedom |          po razpokani, razgrapani poti? Ko lije kakor goreča ploha?" ~
29 Sreca | neprijazno. "Saj vidiš, da sem na poti!" ~"Ali nič ne veš, kaj
30 Sreca |      vbogajme; truden je od dolge poti in ves prezebel; rad bi
31 Pozdr |          in pojdiva vsak po svoji poti... ~Smejala se je devica
32 Poet  |          daljni daljavi, korak od poti, vse lepša pokrajina? Ali
33 Poet  |          šel dalje po svoji strmi poti. ~Nebo je bilo vse sivo,
34 Poet  |        prezgodaj, nič več ni bilo poti nazaj. Noge so mu bile težke
35 Poet  |           Zasvetila so se okna ob poti, prijazna svetla okna so
36 Poet  |           da si je sam kriv svoje poti. Pogine pač naposled v jarku,