Chapter

 1 MimoZ |         je bil porodil -- hipna senca -- spomin iz nekdanjega
 2 MimoZ |     bila zares že legla večerna senca na okamenelo cesto, na začarano
 3 VTemi |  razločno se je vzdigala velika senca. In sence so bile tudi ob
 4 VTemi |        Na pragu je stala velika senca, razločevali so zmerom bolj
 5 VTemi |         tam na pragu še zmerom; senca je bila tam, dasi so se
 6 Greh  |      mimo okna, se je prikazala senca, kakor da bi šel zunaj sključen
 7 Greh  |         in šel. Ob oknu je bila senca. ~"Kam, Tone?" ~"Nikamor,
 8 Greh  |      Mati!" ~Od okna je stopila senca. ~"Zakaj ne spiš, Tone?" ~
 9 Greh  |        misli. Ležal je dolgo in senca na sosednji hiši se je plazila
10 Greh  |       nocoj in kako nizko je še senca tam! -- ~Mračilo se je in
11 Greh  |        V tistem hipu, ko doseže senca vrh strehe, se odpravim.
12 Greh  |         je čakal, da bi dosegla senca vrh visoke strehe. Plazila
13 Tinica|    strah, ležal je kakor velika senca na vseh njegovih mislih,
14 Tinica|         otrok, je legla zdaj že senca na njen obraz, je prepregla
15 Tinica|        oči so gledale nestalno, senca je bila med njima. ~Razpel
16 Tinica|     polt, če je vzdignila roko. Senca, ki je bila med njima, je
17 Tinica| ugasujoč plamen je bila njegova senca; vzrasla je hipoma, šinila
18 LepaV |       je šel mimo, mu je šinila senca preko obraza, domislil se
19 LepaV |    hipen pogled, ah, morda samo senca, ki je bila šinila komaj
20 LepaV |         za korak. Samo trenotna senca je bila zastrla njegove
21 LepaV |       je šel mimo, mu je šinila senca preko obraza, domislil se
22 Vedom |        in jaz nisem bil človek. Senca, vrag vedi, mrtvec, ki je
23 Sreca |   drevje, preperelo... In silna senca hodi pred njim, plava nad
24 Sreca |          Kamor seže, kamor leže senca, zatemni sončna pokrajina,
25 Sreca |       že po ljubljanskem polju, senca njegova že sega preko Karavank!... ~
26 Sreca |         z balkona; pozno je že, senca že leži nad vso pokrajino,
27 Sreca |        sobi kakor težka zadušna senca; videl je tudi obraze in
28 Sreca |          Že je bila legla temna senca preko neba, velikanska senca,
29 Sreca |    senca preko neba, velikanska senca, ki je vztrepetavala, vzplapolavala
30 Sreca |       in jadrno je hitela silna senca pred njim, nad njim, skoraj
31 Sreca |    zaprlo, zatemnelo je za hip, senca je šla mimo... Franc se
32 Sreca |        me uboga brez volje moja senca... ~Še nobene pesmi ti nisem
33 Sreca |        morda mimo srca -- lahna senca, ki ji še ni razločil oblik. ~
34 Sreca |          prikazala se je visoka senca, od neba do zemlje je segala.
35 Pozdr |        moje srce je krvavelo... Senca je hušknila preko beložarečega