Chapter

 1 VTemi|    Troje otrok je bilo v sobi. Ana, dvanajstletno deklè, je
 2 VTemi|      za mizo in igrala domino. Ana je imela resen, skoro starikav
 3 VTemi|   višje, v sobo je legel mrak. Ana je vstala in se je naslonila
 4 VTemi|        Čigav je bil tisti voz, Ana, ki se je peljal zjutraj
 5 VTemi|   kuhinji. ~"Kaj ni nič kruha, Ana?" ~"Počakaj, da pridejo
 6 VTemi|        vzdigajo zunaj oblaki. ~Ana se je vrnila k oknu in ko
 7 VTemi|        prikazala. Pogledala je Ana proti nebu, in glej, vsega
 8 VTemi|     polni vod‚. ~"Napravi luč, Ana; temà je!" ~Ana je šla v
 9 VTemi|   Napravi luč, Ana; temà je!" ~Ana je šla v kuhinjo po svetilko;
10 VTemi|     mati?" je prašala Tončka. ~Ana ni vedela odgovora. Napotila
11 VTemi|     pod pazduho. ~Pomislila je Ana in v prsih jo je zabolelo;
12 VTemi|     plameni sveč. ~Ozrla se je Ana na cesto; še se je svetilo
13 VTemi|       padale v prah. ~"Poglej, Ana, še ti, če ni več kruha
14 VTemi|           Zdaj se je domislila Ana, kako se je bila mati napotila.
15 VTemi|        Tine in Tončka, in tudi Ana je pogledala v izbo samo
16 VTemi|       ob oglu in se je vrnil. ~Ana je čutila bojazen, toda
17 VTemi|     bližalo nekaj neveselega. ~Ana je stopila k svetilki in
18 VTemi|       so se sklanjali globoko. Ana je privila, odvila, in v
19 VTemi|       po olja! Očedi svetilko, Ana!" In stopi k mizi, odvija
20 VTemi|      so se stresle v tečajih. ~Ana je šla zapirat okno. Vsa
21 VTemi|       zaklicala: "Strah me je, Ana; luči!" ~Hodili so po izbi
22 VTemi|      časih ob okno močen val. ~Ana je vztrepetala, zadela se
23 VTemi|     drugemu. ~Ali ko je sedela Ana mirno, je pričela misliti --
24 VTemi|    pogledal naravnost v obraz. Ana se je branila trepetaje;
25 VTemi|   neizmerno. ~Omahovaje je šla Ana preko izbe, v kot ob postelji;
26 VTemi|    črnega po izbi. ~"Kam greš, Ana?" sta prašala prestrašena. "
27 VTemi|    tišine, ki je bila v temi. ~Ana je odprla duri, v tistem
28 VTemi|       v njenem srcu, je videla Ana zmerom jasneje, kako hodi
29 VTemi|       v srce. Nikoli ni videla Ana materinega obraza tako jasno
30 VTemi|         in vendar je ni videla Ana nikoli tako jasno; kakor
31 VTemi|       glavo; vrnem se kmalu." ~Ana je položila na posteljo
32 VTemi| trepetal od mraza. ~"Kam greš, Ana?" ~Stisnila se je ob zid,
33 VTemi|      upal. ~Odgovora ni bilo. ~Ana je stala sredi izbe, roke
34 VTemi|     nocoj? In ko je izgovorila Ana v svojem srcu naglas tisto
35 VTemi|    Tončka. ~"Da bi bila luč!" ~Ana se je prijela za glavo z