Chapter

 1 MimoZ |            pogled, utrnil se je bil nenadoma iz čistega očesa in je ugasnil...
 2 OPresc|           ker se mi je bilo zazdelo nenadoma, kakor da je vsa ravan polna
 3 OPresc|             bil zadnji in postal je nenadoma, vreča mu je padla z rame
 4 OPresc|        širok; vsled dežja se je bil nenadoma napolnil do vrha z rumeno
 5 OPresc|               Steza se je razširila nenadoma v razvožen, blaten kolovoz. "
 6 VTemi |         Morda se spremení življenje nenadoma -- konec vseh skrbí in konec
 7 VTemi |          Tončka in Tine, kako se je nenadoma tema zgostila; in bilo jima
 8 Tinica|          vabile... ~Tako se je bilo nenadoma zasvetilo, prišlo je k njemu
 9 Tinica|         podobi, ali zdaj je spoznal nenadoma, da se je bila odela v nedolžno
10 Tinica|             je lahko in veselo, ali nenadoma in strahoma je začutil,
11 Tinica| vprašujočimi očmi. ~Zasvetilo se je nenadoma in minilo je. ~Komaj še
12 LepaV |            spomladanski mrak, so se nenadoma napele ustnice in so vztrepetale,
13 LepaV |  obžalovanja. ~Vzdramile so se bile nenadoma tiste majhne rane. ki jih
14 LepaV |           pa se pozneje, bogvekdaj, nenadoma odpro in zakrvave z veliko
15 LepaV |            se je, da je bil ugledal nenadoma svoje sanje, tiste že polpozabljene,
16 LepaV |       zgodilo se je, da je ugledala nenadoma tiste že polpozabljene,
17 Zaljub|          sem kakor po božji milosti nenadoma spoznal svojo pravo naturo.
18 Zaljub|          žalostnega popotovanja sem nenadoma odprl duri svojega prijaznega
19 Zaljub|         škrlatasti robovi -- sem se nenadoma domislil. Ves čas, ko je
20 Zaljub|      baronom... ~* ~Spremenil se je nenadoma njegov obraz, nekaj hudomušnega,
21 Vedom |        mislila? Na kaj? Na koga?... Nenadoma se je zdrznil. Kakor da
22 Sreca |         polno žalosti... Toda glej, nenadoma sem ozdravel, zašumela je
23 Sreca |      vztrepetale in izpregovoril je nenadoma. ~"Nočete torej, da bi šel
24 Sreca |              Zdaj pa sem ga ugledal nenadoma, objel bi ga lahko in poljubil.
25 Sreca |             bila misel, da bi ostal nenadoma sam sredi temne ulice. V
26 Sreca |            pot?" je prašal Gorjanec nenadoma. ~"Resno!" je odgovoril
27 Sreca |            in mirne so bile misli. ~Nenadoma se je oglasil izza mize
28 Sreca |               Gorjančev obraz se je nenadoma zresnil in skoraj žalostno
29 Sreca |             hipno vzplamtela moč je nenadoma ugasnila, oči so bile tope
30 Sreca |          bile svetlejše in živejše. Nenadoma se je zdrznil, postal je
31 Pozdr |             spiš sama in se vzbudiš nenadoma, ker te je bil poklical
32 Pozdr |          tvoj obraz! -- Ugledal sem nenadoma dvoje surovih potez ob ustnicah;
33 Poet  |            že visoko, se je spomnil nenadoma, da je pred njim še dolga
34 Poet  |             vse sivo, znočilo se je nenadoma, brez večerne zarje in brez