Chapter

 1 MimoZ | iztegnjene roke; pogreznila se je tiho, izginila je... ~To je bila
 2 OPresc|         je pot nekoliko navzdol v tiho dolino, kjer so ležale dolge
 3 OPresc|      kakor kokoši; in vse je bilo tiho, kakor da bi imeli mrliča
 4 OPresc|          majhen potok, žuborel je tiho, med vrbami skrit. Tudi
 5 VTemi |    drobnih kolesc; in vse je bilo tiho. ~Bojazen je utripala v
 6 Greh  |           je bilo v zakristiji in tiho; Tone je bil bos in tako
 7 Greh  |           vzdigal, vdano, plašno, tiho so stopale tenke noge in
 8 Greh  |        ter obležalo. ~Ker je bilo tiho in se ni genilo v vsej prostrani
 9 Greh  |        životu. Prijel je odejo in tiho, da bi ne slišala mati,
10 Tinica|          se je. ~"Sanje! Sanje!" ~Tiho se je zaprl grob; mrtveci
11 Tinica|         zofo. Zdaj je bilo v izbi tiho in mirno; in tudi v njegovem
12 Tinica|         svetile iz puste teme... ~Tiho se je zaprl grob, nikoli
13 Tinica|           še se je je spominjal s tiho grozo. Legel je takrat na
14 Tinica|       njem mehak, nedolžen izraz; tiho so gledale velike oči, samo
15 LepaV |            ki prihajajo in legajo tiho na srce. ~Takrat pa je bilo
16 LepaV |           in mraz. ~Neprestano in tiho padajo veliki beli kosmi;
17 LepaV |         oblak. V izbi je gorko in tiho, časih zapraskeče v peči
18 LepaV |          videla zunaj žalostno in tiho zimsko noč, ki je bila legla
19 Vedom |         dotikal obrvi. Hodila sta tiho, misli so se spajale v misli,
20 Vedom |          in je zamahnil: 'Ali boš tiho, nesnaga ti ničvredna! Izbiral
21 Vedom |           več in življenja ne... ~Tiho je odprl duri, hodil je
22 Vedom |           zamahnilo, nato je bilo tiho. Na odejo, na rjuhe, na
23 Sreca |      vprašanje! Zbogom, Barica!" ~Tiho so se zaprle duri... ~Odtod,
24 Sreca |        službe?" ~Izpregovorila je tiho in plašno; malo je bilo
25 Sreca |       tihimi koraki preko sobe in tiho je zaprla duri. Franc je
26 Sreca |        potrkal na duri, prišel je tiho, ponižno, klobuk v roki,
27 Sreca |           in je odkobalil, na vso tiho zemljo je legla noč... Franc
28 Sreca |         tebi, v tihi sobi... samo tiho... tiho..." ~In še ob tisti
29 Sreca |         tihi sobi... samo tiho... tiho..." ~In še ob tisti uri
30 Pozdr |       zvonilo je neprestano, tako tiho in stokajoče, očitajoče,
31 Pozdr |      smehljaju, kadar se nasmeješ tiho in prijazno, bi bil lahko
32 Poet  |         vsa njena samota je legla tiho na njegovo srce. Debele
33 Poet  |           in glasovi so utihnili; tiho je zapela iz daljave sveta