Chapter

 1 OPresc|    pomaknil bliže proti pragu. Tedaj pa so se oglasili urni ženski
 2 OPresc|     Tone in je stopil počasi. ~Tedaj je skočilo od nekod, od
 3 OPresc|       deski. ~"Če so deske tu, tedaj je to steza. Čemu pa bi
 4 OPresc|    hodila v večnost, Hanca... ~Tedaj pa me je čudno spreletelo
 5 OPresc|         ko smo ga ugledali... ~Tedaj pa se je zgodilo kakor čudež.
 6 OPresc|        je. Meni pa se je zdelo tedaj, da smo še zmerom sredi
 7 VTemi |     vzdigajo zunaj oblaki. ~In tedaj se tudi Tinetu ni hotelo
 8 VTemi |      ure je bilo še olja. A do tedaj pride pač mati, pride morda
 9 VTemi |       je potrkavalo še zmerom. Tedaj pa so se oglasili zunaj
10 Greh  |         oči široko odprte. ~In tedaj se je zasvetilo na kupoli,
11 Greh  |        neprijazna posoda noči. Tedaj se je oglasilo, zastokalo
12 Greh  |        stopale bele tačice. In tedaj se je oglasilo -- tenak,
13 Greh  |      bil pač okrenil glavo. In tedaj je videl, kako se je premikalo
14 Tinica|     Postal je in je ugibal. In tedaj je spoznal in ko je spoznal,
15 Tinica|     trenotek. Zazdelo se mu je tedaj, da še ni zašlo sonce, da
16 Tinica|     rdeče pege so se prikazale tedaj na njenih licih in nelep
17 Tinica| smehljala sta se v zadregi; in tedaj sta se stisnila tesno drug
18 Tinica|      spomladansko sonce, -- še tedaj je sijalo, ko je slikal
19 Tinica|     sončnim žarkom. To je bilo tedaj, ko še ni čutil sladkoskeleče
20 Tinica|        nikogar in so grde samo tedaj, kadar jih človek pokaže,
21 NaGolg|         pol oslepele od sonca. Tedaj se je vzdignil čokati človek,
22 LepaV |   misel, da je bila sreča samo tedaj, samo tam -- v tistem otroškem
23 LepaV |     časih se premakne stol. In tedaj se domisli, da bi napravila
24 LepaV |       naslonila glavo ob dlan. Tedaj je videla zunaj žalostno
25 LepaV |     vroče ustnice v polspanju, tedaj se je zgenila žalost v njegovem
26 Vedom |           Če so litanije moje, tedaj mi jih pusti; opravim sam!" ~
27 Vedom |       Kadar je delo pred mano, tedaj šele spoznam, da še ni bilo
28 Vedom |    krivile osinele ustnice. In tedaj je planil, jo je zgrabil
29 Vedom |      Sedeli so v gostilnici in tedaj je prišel mladi Mihelec
30 Sreca |       otekle. Povečerjal je in tedaj se je zavedel tišine, ki
31 Sreca |        ki ga sam ni razumel. ~"Tedaj na pot!" ~Noge so se mu
32 Sreca |      kdaj zahrepenelo po domu, tedaj se spomni, Franc, da smo
33 Poet  |       Bilo je prvikrat in samo tedaj, da mu je prišlo na misel: