Chapter

 1 MimoZ |          neumorno, roma naravnost proti cilju, kakor si ga je bil
 2 BrezD |     počasi po široki, vroči cesti proti predmestju... Privezan je
 3 OPresc|           in se je pomaknil bliže proti pragu. Tedaj pa so se oglasili
 4 OPresc|           in zmerom v isti smeri, proti severu. Podajali so si roke
 5 OPresc|      nekaj črnega ter se zapodilo proti nam. Velik pes je bil, toda
 6 OPresc|     gledal s široko odprtimi očmi proti velikemu, belemu mestu,
 7 VTemi |     daljavi; že so plezali oblaki proti mestu, bili so že skoro
 8 VTemi |       prikazala. Pogledala je Ana proti nebu, in glej, vsega so
 9 Greh  |           strani v vas, naravnost proti cerkvi. ~Šel je hitro, po
10 Greh  |     zdrznila mati in je pogledala proti cerkvi... ~-- Čas je zdaj! -- ~
11 Tinica|        urnimi koraki se je vračal proti domu, proti večernemu soncu,
12 Tinica|          se je vračal proti domu, proti večernemu soncu, ki je oblivalo
13 Tinica|       plazile se bliže ter segale proti njemu... ~Strese se časih
14 Tinica|          ali noga je stopila sama proti nji. Tinica je vstala in
15 Tinica|     zibala se je, umikala; šel je proti nji z razprostrtimi rokami,
16 NaGolg|          napotilo z lenimi koraki proti klopi. "Vroče je!" Na klopi
17 NaGolg|      neodločnimi, plašnimi koraki proti oni strani, odkoder je prihajal
18 LepaV |           so pogledale preko vrta proti zelenemu oknu, tja, kjer
19 LepaV |   vzdigale so se že večerne sanje proti nebu. V kupeju je bilo toplo
20 Zaljub|         tako da se je vrnila muha proti stropu. "Moje srce je zdaj
21 Zaljub|         je vztrepetaval ter hitel proti zapadu... ~Prišlo je sovraštvo
22 Zaljub|           kožo zaviti, so planili proti meni, z gnusnimi pogledi,
23 Sreca |     gledal za njim, ko je odhajal proti peronu. Dolgo telo je bilo
24 Sreca |         Zdaj pa se ozri naravnost proti mizi! Kdo, prijatelj, sedi
25 Sreca |         pijan in truden dolgo pot proti domu... ~* ~Kako nečedno
26 Poet  |       visoki jagnedi, trepetajoči proti belemu nebu. Izza drevja
27 Poet  |       pomislil je ter je pogledal proti nebu. In ko je videl, da
28 Poet  |        široke ceste, ne jagnedov, proti belemu nebu trepetajočih,
29 Poet  |           je mudilo, oziral se je proti nebu in je stopal hitreje.
30 Poet  | neprijetno; toda ker se je oziral proti nebu, ni gledal na pot in
31 Poet  |           okno, ozrl se je človek proti nebu, ozrl se je na klanec,
32 Poet  |     pisana polja, visoki jagnedi, proti jasnemu nebu trepetajoči;