Chapter

 1 Vedom|          prisedel. ~Večni jurist Krničar je odložil karte; ni se
 2 Vedom|      pomilovalnim pogledom. Tudi Krničar je bil jetičen; majhen,
 3 Vedom|          S tisto Lucijo hodiš?" ~Krničar je pogledal Jakobu naravnost
 4 Vedom|        Ni mi prav!" je odgovoril Krničar trdo. "Varuj se! Ta punca
 5 Vedom|        Vedomec je moja nevesta!" Krničar je udaril ob mizo, da se
 6 Vedom|       telovnik! Ni mi do šale." ~Krničar se je obrnil počasi in je
 7 Vedom|         delaš zdaj ?" je vprašal Krničar, pol namenoma in pol zato,
 8 Vedom|       Jakob se je začudil, zakaj Krničar drugače ni maral takih razgovorov. ~"
 9 Vedom|  naposled je umolknil v zadregi. Krničar je ob njegovem pripovedovanju
10 Vedom|       pol jezen in pol začuden. ~Krničar se je sklonil k njemu in
11 Vedom|          srca in iz prepričanja. Krničar pa se je bil zamislil. Izpregovoril
12 Vedom|              Pričeli so kartati. Krničar ni izpregovoril več besede,
13 Vedom|       pogledala v obraz Jakob in Krničar. ~"Da, Lucijo!" ~Zavzdihnil
14 Vedom|        pogladil z roko po čelu. ~Krničar, ki je mešal, je položil
15 Vedom|      komaj sam sem se zavedal." ~Krničar je mešal karte in ni odgovoril. ~
16 Vedom| privzdignil visoko rdeče obrvi. ~Krničar pa se ni bil začudil; ozrl
17 Vedom|      Kako pa je tam?" je vprašal Krničar mirno, s šaljivim naglasom.
18 Vedom|          v tem času?" je vprašal Krničar dalje. "Kaj je s tvojimi
19 Vedom|            No, da!" se je smejal Krničar. "Saj si pripovedoval tisti
20 Vedom|    osupel in prestrašen je bil. ~Krničar pa se je smejal na glas. ~"
21 Vedom|      dobim osebe in dejanje..." ~Krničar je poslušal napeto, naslonil
22 Vedom|         se je nekoliko začudil. ~Krničar pa je vprašal dalje in njegov
23 Vedom|           Kakšen je ta prizor?" ~Krničar se je naslonil udobno in
24 Vedom|        plagiator?" ga je vprašal Krničar s šaljivim, malo zlobnim
25 Vedom|        je vedomec!" je odgovoril Krničar mirno in je posegel po kartah... ~
26 Vedom|         ko sta blodila po ulicah Krničar in Jakob. Nebo je bilo čisto
27 Vedom|          dvoje," je izpregovoril Krničar."Še o pravem času sta umrla --
28 Vedom|      smrt, kadar mislim nanju." ~Krničar se je nasmehnil. ~"Kakšno
29 Vedom|        pa je s tabo?" je vprašal Krničar. Jakob pa se je skoro prestrašil,
30 Vedom|         kaj ne?" se je nasmehnil Krničar. "Sit do grla!"  Jakob je
31 Vedom|        nekaj, toda obmolknil je. Krničar pa je napeljal razgovor
32 Vedom|         čemu odhajaš?" je klical Krničar: "Jaz sem prav danes tako