Chapter

 1 MimoZ |      in povrhu še komedijo... Kam hitite, dekletca mlada,
 2 MimoZ |   mlada, rosnooka? Postoj, -- kam se je bil izgubil tvoj pogled?
 3 MimoZ |     glej, prepàd pred mano... Kam, o dekletce mlado, rosnooko?...
 4 MimoZ |     na prostranem travniku... Kam si se napotil, mladenič?
 5 MimoZ |    oči v tako žarkem ognju... Kam si se napotil? Postani!...
 6 OPresc|     Saj sem vedel, da pridemo kam!" je dejal Lojze mirno in
 7 OPresc|      cilj. Zdaj smo spoznali, kam je hotelo srce, kadar je
 8 VTemi |    vse temnó je bilo zunaj. ~"Kam so šli, mati?" je prašala
 9 VTemi |    brez cilja, nihčè ni vedel kam. Samo to so vedeli, da se
10 VTemi |     si je želel v svet, bogve kam. Pa se pripelje mimo lepa
11 VTemi |       nekaj črnega po izbi. ~"Kam greš, Ana?" sta prašala
12 VTemi |       je trepetal od mraza. ~"Kam greš, Ana?" ~Stisnila se
13 Greh  |     rdečo pentljo na vratu. ~"Kam pa, Tone?" ~Bližal se je
14 Greh  |      Ob oknu je bila senca. ~"Kam, Tone?" ~"Nikamor, mati;
15 Greh  |       bo vse krvavo! Da bi jo kam skril, zakopal! -- ~Vzdignil
16 Greh  |   izginila v tistem hipu.  -- Kam se pač peljeta? Pač daleč
17 Greh  |      bi lepo pospravil, skril kam tisto mačko, očedil desko,
18 LepaV |  prijatelj, odkod si, kdo si, kam te vodi ta dolga pot. Tvoje
19 Zaljub|       pomežiknile. ~"Ali veš, kam se odpravljam?" ~Vprašal
20 Sreca |     živel pa misliš za srečo? Kam? Služil bi vsem in ne služiš
21 Sreca |  gostejše so padale kaplje. ~"Kam ti?" ~Človek dolg in suh,
22 Sreca | zasijalo v čudežni svetlobi. ~Kam te vodi cesta, kam te dvigajo
23 Sreca | svetlobi. ~Kam te vodi cesta, kam te dvigajo peroti? Razpel
24 Sreca |     oči in so strmele bogvedi kam -- tja daleč morda, kjer
25 Sreca |   očeh. Kako bi se pač vrnil, kam bi se ozrl? ~"In kljub vsemu --
26 Pozdr |    lepem gozdu in plava bogve kam. Potok se igra ž njo, vzdigajo
27 Pozdr |        in zmerom dalje, bogve kam... ~Tuji ljudje, tuja zemlja,
28 Poet  |  prišlo na misel: Čemu dalje? Kam? Ali ne bi rajši nazaj,
29 Poet  |   klanec. ~Nič več ni mislil, kam in čemu; pot je bila pred