Chapter

 1 OPresc|     kakor veliko belo mesto, vso svojo jasno luč je razlivala mavrica
 2 Tinica|       vstajenje. Obsodil sem bil svojo preteklost in sebe v preteklosti,
 3 NaGolg| opravičevati se morda, razložiti svojo stvar. Ali ob prvi plahi
 4 Zaljub|          srebrn pas, slavec toži svojo ljubezen, ponižna vijolica
 5 Zaljub|        zato da bi skril sam sebi svojo vznemirjenost. Naposled
 6 Zaljub|         milosti nenadoma spoznal svojo pravo naturo. Žalosten nisem
 7 Zaljub|   prihodnosti. Čuvaj, prijatelj, svojo preteklost, čuvaj svoje
 8 Zaljub|    bogatim z ukradenim bogastvom svojo dušo, ki bi bila drugače
 9 Zaljub|         spoznam hinavščino, imam svojo posebno metodo. Dam ji govoriti,
10 Zaljub|        je bila ženska. Na veliko svojo žalost sem spoznal, prijatelj,
11 Vedom |        je zgodilo ž njo. In tudi svojo izbo bi rad videl, tudi
12 Vedom |     odgovoril, če bi mu razložil svojo stvar? "Tepec!" bi ti odgovoril.
13 Sreca |          bil komaj šele nastopil svojo pot. To je bilo samo zategadelj,
14 Sreca |         koridorju in je stopil v svojo izbo; prazna je bila, temna
15 Sreca |         Franc! Tako sem skrivala svojo ponižno ljubezen, da bi
16 Sreca |            Franc se je napotil v svojo izbo, postavil je luč poleg
17 Sreca |    tvojih, ki sem si bil začrtal svojo pot po tvoji volji? Tako
18 Sreca |            Nič! In ko bi ostavil svojo neumrljivo dušo, ne ostal
19 Sreca |         in pisanih misli ter gre svojo ravno filistejsko pot; služi
20 Sreca |         zastonj; zdaj je dovršil svojo nalogo..." ~Nasmehnil se
21 Sreca |     okrenil in je odšel počasi v svojo izbo. ~* ~Stal je tam v
22 Sreca |    Nadaljeval je z lenimi koraki svojo pot. Ulice so bile svetlejše
23 Pozdr |  tovarišico, ki bi ji deklamiral svojo žalost in ki bi imela tako
24 Pozdr |       dušo. ~Pripovedovala mi je svojo pot, tisto razhojeno in
25 Pozdr |          Trsta je bila nastopila svojo pot, govorica jo je izdajala,
26 Pozdr |          ga bila vzela s sabo na svojo strahovito pot? Saj ni bilo