Chapter

 1 MimoZ |    onkraj življenja; nisem videl neba, ni me dosegel s ceste prazniški
 2 OPresc|           da ni bilo več jasnega neba nad nami. Umirili so se
 3 OPresc|   daljavi, visoko, zraven sivega neba je bila bela pičica, cerkev
 4 OPresc|      glavo, trudni, nismo videli neba. Nebo pa se je temnilo zmerom
 5 OPresc|      tenko, enakomerno od sivega neba... ~Stal je tam hrast, še
 6 OPresc|          ravni, lil je od sivega neba, napolnil nam je malodušna
 7 OPresc|   straneh se je bilo spustilo od neba dol veliko sivo zagrinjalo,
 8 OPresc|   vzdignila mavrica od zemlje do neba. In tam v daljavi se je
 9 Greh  |        žarek od svetlega nočnega neba. Zasvetilo se je in je svetilo
10 Greh  |     sijale mirno, in ne velikega neba, ki mu ni kraja nikjer in
11 Greh  |         temno daljavo, do lepega neba... Tja bi šel človek, tja
12 Tinica|       bilo spustilo pred očmi od neba do zemlje. ~Kaj se je zgodilo,
13 LepaV |  združilo z zemljo, od zemlje do neba neizmeren bel oblak. V izbi
14 Zaljub|       stopnicah, ki so segale do neba, v neizmernost. Še malo
15 Zaljub|     luninih žarkov, ki segajo do neba, v neizmernost. Ali doslej
16 Sreca |          vzdignilo, od zemlje do neba; ob rob ravni so se bile
17 Sreca |          diru se je vozilo preko neba na burje drdrajočem, šumečem
18 Sreca |          in kobali. Velik je, do neba sega cilinder, tenkim nožicam
19 Sreca |          legla temna senca preko neba, velikanska senca, ki je
20 Sreca |         vzdignila preko gora, do neba na mogočnih orlovih krilih!... ~
21 Sreca |          bila blatna, od pustega neba je škropilo. Šla sta hitro
22 Sreca |          se na zlatem vozu preko neba, v jadrnem diru od vzhoda
23 Sreca |      pesmi vro iz zemlje, lijo z neba... Tako se spodobi zame,
24 Sreca | prikazala se je visoka senca, od neba do zemlje je segala. To
25 Pozdr |         vztrepetalo... Že ni več neba, že so ugasnile zvezde za
26 Pozdr |      prikritih s pohotno obleko. Neba ni bilo nikjer, ne zvezd