Chapter

 1 MimoZ |           mano in med njimi in ne ljubezni... ~Tisto leto je bila poletna
 2 MimoZ |     tujemu življenju. ~Ni potreba ljubezni, ni potreba sovraštva; ali
 3 Greh  |         Tako plašen, ubog in poln ljubezni je bil njen obraz, da se
 4 Tinica|         postaral v srdu, v nemiru ljubezni. Prijazen je bil njegov
 5 Tinica|            zmerom sladke in polne ljubezni. Tinica je videla, kako
 6 LepaV |      junaškem življenju, o veliki ljubezni in slavnih delih. Bila je
 7 LepaV |       lepih deželah pač, o veliki ljubezni. ~In ko je prišla mimo,
 8 LepaV |         lepih deželah, po viteški ljubezni, da, celo po tistih samotnih
 9 LepaV |         lepih deželah, po viteški ljubezni in po zakletih gradovih.
10 LepaV |       daljnih deželah, po viteški ljubezni in zakletih gradovih. ~Jokala
11 LepaV |     zagrešil vesel greh iz vesele ljubezni. "Idi! Čemu me motiš?" Tuj
12 LepaV |          ni spoznala več prijazne ljubezni, ki je bila v njegovem glasu,
13 Zaljub|        sabo. Morda je že vedelo o ljubezni moje srce, ko so stopale
14 Vedom |             čudna vrsta bolečine, ljubezni, blaznosti... Iz tega nejasnega
15 Vedom |            posebna vrsta bolesti, ljubezni, blaznosti... Ampak glavni
16 Sreca |        pokrovom! Nisem vas prosil ljubezni, duši me vaša ljubezen!
17 Sreca |     veliko je tvoje srce in polno ljubezni, a tako majhna in plašna
18 Sreca |   vzdigniti ne more! -- O, jaz bi ljubezni, ki bi se vzdignila preko
19 Sreca | usmiljenja sem še vreden, nič več ljubezni. Zdaj pokaži, Barica, koliko
20 Sreca |      belim plamenom, obseva žarko ljubezni obraz... Naposled, po tako
21 Sreca |          Barica, tenek glas, poln ljubezni in usmiljenja. Tako so se
22 Sreca |           tako malo egoist, da še ljubezni nisem maral. Bog vedi, če
23 Sreca |     zaljubljen vanjo. O tej svoji ljubezni ti povem nekoč lepo istorijo!
24 Sreca |         žal mi je bilo tiste lepe ljubezni... ~Ne prišel bi rad po
25 Pozdr |          v njih senci, srce polno ljubezni... Šumelo je zunaj pod verando,
26 Pozdr |     zaplešiva, o Dorilis, mazurko ljubezni in pojdiva vsak po svoji