Chapter

 1 MimoZ |           in niti koraka dalje... Kdo bi jih rešil, kdo bi jim
 2 MimoZ |        dalje... Kdo bi jih rešil, kdo bi jim zaklical?... In če
 3 MimoZ |       nego grozota spoznanja!... ~Kdo si ti, ki si uprl name iz
 4 BrezD |         zakaj; kakor da bi me bil kdo poklical z ukazujočim glasom.
 5 OPresc|        dalje, kakor da bi nas bil kdo potegnil za rokav. ~Nismo
 6 VTemi | prestrašili so se, če se je zadel kdo ob stol, ob posteljo. Gosta
 7 VTemi |       mrzlega, ob neznano roko. ~"Kdo je tukaj? Ali si ti pri
 8 VTemi |        sem tukaj, ob postelji." ~"Kdo je pri meni?" ~"Jaz sem
 9 Greh  |    človeka, in kadar mu je prišel kdo naproti, se je ognil daleč
10 Greh  |        jarku. Bal se je, da bi ga kdo ne ogovoril sredi prazne
11 Greh  |     spodaj, se je skril, da bi ga kdo ne opazil. ~-- Kako se smejó
12 Greh  |        takoj bom vedel, če je bil kdo tam ali ne. In potem bo
13 LepaV |   vprašujem, prijatelj, odkod si, kdo si, kam te vodi ta dolga
14 Zaljub|          klobuku. ~Zakaj, glej -- kdo misliš, da sem jaz? Jaz
15 Vedom |               Kaj se je oglasilo? Kdo je govoril? -- Dol, filister,
16 Vedom |     obetajočega talenta. Če ga je kdo vprašal, mu je odgovoril
17 Vedom |   odgovarjal vdano. "Božja kazen. Kdo bi se upiral!" ~"Koliko
18 Vedom |    zaničljivo na nas. Kadar je le kdo malo zagodrnjal, je vzel
19 Sreca |       uživa, kakor jo uživam jaz. Kdo mi je povedal nekoč, v davnem
20 Sreca |         ker sem te preveč ljubil! Kdo mi je povedal, da te ne
21 Sreca |          je odprl hrupoma okno. ~"Kdo razstavi? Kdaj? Kje?" ~"
22 Sreca |          in odložil je knjigo... ~Kdo si ti, ki sem bil umeril
23 Sreca |        spoznal, takrat sem vedel, kdo si ti! Umeril sem svoje
24 Sreca |         do zanimivega spoznanja. ~Kdo si ti, Helena? ~Zgodilo
25 Sreca |         dolge pipe in se ne gane. Kdo si ti, ki je tako miren
26 Sreca |        ozri naravnost proti mizi! Kdo, prijatelj, sedi tam?" ~