Chapter

 1 MimoZ |  travniki, polja, nizke kmečke hiše, s slamo krite, gospod župnik,
 2 OPresc|       so se svetile bele trške hiše. Vse je bilo kakor umito,
 3 OPresc|   Tolpe otrok so lazile tam od hiše do hiše, berači, razcapani
 4 OPresc|       so lazile tam od hiše do hiše, berači, razcapani popotniki.
 5 OPresc|        Ljudje so jih gonili od hiše, in če so jim dali kruha,
 6 OPresc|  majhna, zelo blatna in pusta. Hiše so se tiščale na kupu kakor
 7 OPresc|    Obredli smo vso vas, nobene hiše nismo pozabili; imeli smo
 8 OPresc|        vseh štirih. Ali nikjer hiše, od nikoder glasu -- neizmerna
 9 OPresc|       v boljšo deželo, kjer so hiše od kolačev in strehe od
10 OPresc|        dokler nismo več videli hiše. Zasopli smo bili in potni,
11 Greh  |        širila ravan pred njim, hiše, drevje, vse se je potapljalo
12 Greh  |   neskončnost in ne misli nič. Hiše so bile ob potu in svetile
13 Greh  |       svetile so se belo; tudi hiše so se mu zdele prijazne
14 Greh  |   zavila na levo, spet so bile hiše ob potu in okna so se svetila,
15 Greh  |  jutranjem soncu so se svetile hiše, se je svetila cerkev od
16 Greh  |        mesto. In tam so visoke hiše, donebesni stolpi, čudo
17 Tinica| vsenaokoli. Smejale so se sive hiše, ozke puste ulice so se
18 NaGolg|         enakolične, neprijazne hiše. Drevje nizko, bolehavo,
19 LepaV |     zelenimi okni in vrt okoli hiše in belo stezo ob vrtu. Na
20 Vedom |         Prišla sta mimo velike hiše, kakor mrtve slepe oči so
21 Sreca |    Franc Riba na balkonu svoje hiše, tiste hiše namreč, ki si
22 Sreca |      balkonu svoje hiše, tiste hiše namreč, ki si jo je bil
23 Sreca |       je stal na balkonu svoje hiše; lasje so mu povihravali
24 Sreca |       podstrešna okna sosednje hiše; skoraj ob robu strehe je
25 Sreca |    vodi ravna cesta, nikjer ni hiše, v daljavi je ugasnilo okno...
26 Poet  |  straneh so bile prijazne bele hiše in najbrž bi se mu bile