Chapter

 1 OPresc|     je prišla njegova sestra Hanca. Najmanjša je bila izmed
 2 OPresc|     smo si hlače do kolen in Hanca si je izpodrecala krilo.
 3 OPresc| Lojze. "In če dežuje, naj!" ~Hanca je hodila zadaj; malo sključena
 4 OPresc| nismo izgubili?" je vprašala Hanca. Potna je bila v obraz in
 5 OPresc|   meni se je zasmejalo srce, Hanca pa je pospešila korake.
 6 OPresc|     na sladko hruševko; tudi Hanca je mislila tako -- tepena
 7 OPresc|   potni, ko smo se ustavili, Hanca je bila vsa blatna in opraskana
 8 OPresc|   nekoč in je videl, da sedi Hanca zadaj v blatu. Sedela je
 9 OPresc|      je gledala mirno. ~"No, Hanca?" ~Vstala je in tako smo
10 OPresc|       Strah me je!" je rekla Hanca zadaj. Tudi v meni se je
11 OPresc|      ob listje... ~Vstala je Hanca in vsi smo se ozrli začudeni
12 OPresc|    Tone in je gledal v tla. ~Hanca je skoro zakričala: ~"Ne!
13 OPresc|    za goro pa je zabobnelo. ~Hanca se je prekrižala. ~Tisti
14 OPresc|     hodili v drugačnem redu: Hanca je hodila spredaj. Z drobnimi,
15 OPresc|     bi pač hodila v večnost, Hanca... ~Tedaj pa me je čudno
16 OPresc|     bi hotel izpregovoriti. ~Hanca je pobrala vrečo in jo je
17 OPresc|     je bilo breme večje nego Hanca; držala ga je z eno samo
18 OPresc|          Ne vem, kje je zdaj Hanca. Ali zadnjič sem videl žensko
19 OPresc|       Mislil sem, da je bila Hanca... ~Zeblo nas je. Od dežja
20 OPresc|  sredi pokrajine tenek zvon. Hanca je molila rožni venec. ~
21 OPresc| Tresel sem se, ko je stopila Hanca na brv. ~Stopila je oprezno
22 OPresc|         Stopi!" je zaklicala Hanca. ~Tone je nekaj odgovoril,
23 OPresc|       No, dalje!" je prosila Hanca. ~"Kaj ne vidiš, da ni konca?"
24 OPresc|      je holm!" je vzkliknila Hanca. ~Resnično se je bil vzdignil
25 OPresc|      so stopale noge in tudi Hanca se je bila nekoliko vzravnala. ~
26 OPresc|  smrt. Vsi smo postali, tudi Hanca. Tone je sedel na kanton