Chapter

 1 VTemi |  mirno, je pričela misliti -- tiste čudne misli, ki so čakale
 2 Tinica|       njem vse po vrsti, celo tiste nežne bele roke, ki se niso
 3 Tinica|      III ~Franc Golob je imel tiste čase šestindvajset let,
 4 Tinica| postelj, položile so ga nanjo tiste divje noči; in ko je okreval,
 5 LepaV | Vzdramile so se bile nenadoma tiste majhne rane. ki jih človek
 6 LepaV | ugledal nenadoma svoje sanje, tiste že polpozabljene, skoro
 7 LepaV |       da je ugledala nenadoma tiste že polpozabljene, skoro
 8 Zaljub|     tisto svetlo lestvico, na tiste stopnice od luninih žarkov,
 9 Vedom |       lahko in sladko živeti. Tiste majhne vsakdanje skrbi,
10 Vedom |       majhne vsakdanje skrbi, tiste majhne zabave in malomestni
11 Vedom |    resno, iz srca; bil je del tiste pisane gneče, ki jo je gledal
12 Sreca |   Riba na balkonu svoje hiše, tiste hiše namreč, ki si jo je
13 Sreca |   jokati. ~"Ne sprejmeš torej tiste službe?" ~Izpregovorila
14 Sreca |      mogel misliti zatisnjene tiste velike oči, mirne in mrzle
15 Sreca |    velike oči, mirne in mrzle tiste rdeče ustnice? Kaj bi si
16 Sreca |        in še zdaj te je strah tiste misli. Kako si ti majhna
17 Sreca |      dobro je, da so razgnane tiste svetle megle, dobro je,
18 Sreca |    moje besede, ali so besede tiste živali, ki mi jaha na tilniku?
19 Sreca |      to reč in žal mi je bilo tiste lepe ljubezni... ~Ne prišel
20 Sreca | upanje v srcu! ~Zgodilo se je tiste dni poslednjikrat, da je
21 Pozdr | življenje. Vsenaokoli ni bilo tiste roke, ki bi se bila dotaknila
22 Pozdr | dotaknila strune v moji duši, tiste strune, ki poje edino mojo
23 Pozdr |       je bil že raskav -- vse tiste uboge romarice imajo raskav
24 Pozdr |  pobožna! Domovine sem iskal, tiste sladke, sentimentalne domovine,
25 Poet  |     popotnik. In misel na vse tiste, ki so nosili pred njim