Chapter

 1 Sreca|    trkal, je stopil v izbo Jože Gorjanec in je položil klobuk na
 2 Sreca|         zelo je že pozno!" Jože Gorjanec je malo pomislil, nato je
 3 Sreca|        prezgodaj križ na ramo. ~Gorjanec je sedel k teti, Franc je
 4 Sreca|      jaz ne bom nikoli debel!" ~Gorjanec je poskočil, da bi zaklical
 5 Sreca|       Ob tistem času se je Jože Gorjanec napravljal spat. Počasi
 6 Sreca|        sonce. ~Za mizo je sedel Gorjanec, zavit v suknjo, klobuk
 7 Sreca|         se je spomnila Barica. ~Gorjanec je vstal. ~"Torej, če misliš...
 8 Sreca|         da se še kdaj vidimo!" ~Gorjanec je pogledal na njen obraz,
 9 Sreca|        in iz ust ni bilo glasu. Gorjanec se je ozrl nanjo, grizel
10 Sreca|    predenj in zajokala na glas. Gorjanec ga je prijel pod pazduho. ~"
11 Sreca|   Napotila sta se po stopnicah, Gorjanec je nosil kovčeg. Franc je
12 Sreca|       in se odeni!" je zaklical Gorjanec s prosečim, mehkim glasom,
13 Sreca|        resno na pot?" je prašal Gorjanec nenadoma. ~"Resno!" je odgovoril
14 Sreca| neumrljivo dušo, ne ostal bi!" ~Gorjanec je slonel ob zidu, Franc
15 Sreca|         se vidiva in drugače!" ~Gorjanec mu je stisnil roko in je
16 Sreca|        život globoko na desno. ~Gorjanec je hotel zaklicati za njim,
17 Sreca|       oči. Zamahnil je z roko. ~Gorjanec je prijel Barico za roko
18 Sreca|        nog; na pragu se smehlja Gorjanec; velike zavoje nosi pod
19 Sreca|        Pa nikar ne misli, dragi Gorjanec, da me je napravilo stradanje
20 Sreca|        potegnem honorar..." ~* ~Gorjanec je sedel za mizo in je pisal.
21 Sreca|         ustnicah nelep nasmeh. ~Gorjanec se je sunkoma okrenil, vztrepetal
22 Sreca|     ustnicah dvoje dolgih gub. ~Gorjanec je stal ob mizi; ni si upal
23 Sreca|       roko!" ~Nerodno je stopil Gorjanec predenj in mu je stisnil
24 Sreca|         dobro je, da je tako!" ~Gorjanec je zardel, od kesanja in
25 Sreca|            Stopil je k postelji Gorjanec s čudnim nasmehom. ~"Ali