Chapter

 1 BrezD |      gledal je motno in nemirno. Njegovo globoko domotožje, polno
 2 OPresc|     Čudno je bilo -- razumela je njegovo misel, ki jo je komaj sam
 3 Greh  |     bogve odkod globoka žalost v njegovo srce; tako je bila tiha
 4 Greh  | vsenaokoli, tako je legla tudi v njegovo srce in zastokal bi sam,
 5 Greh  |       čudno pri srcu, če strmi v njegovo neskončnost in ne misli
 6 Tinica|           Nebesa so blagoslovila njegovo vstajenje. Darovala so mu
 7 Tinica|       zato ker je bilo premajhno njegovo srce, da bi jo obseglo.
 8 Tinica|    Spoznal je, da je bilo povsod njegovo srce -- ne samo na njenem
 9 Tinica|       groze, ki je bila legla na njegovo srce, rad bi odgrnil motno
10 Tinica|        srepo vanje... To ni bilo njegovo delo, tuja stvar je bila,
11 LepaV |        otroku, položila si glavo njegovo na kolena ter ga malo pobožala,
12 Zaljub|         več in jaz sem stopil na njegovo mesto. Tako se godi na svetu
13 Zaljub|         šolska berila razglašala njegovo slavo? Pljuvalnik je, čisto
14 Vedom |        žensko, ki si je osvojila njegovo dušo in vso njegovo kri.
15 Vedom |     osvojila njegovo dušo in vso njegovo kri. Rad je imel Jakob lepe
16 Vedom |           On sam je vedel, da je njegovo vagabundstvo neprijetno
17 Vedom |        je škropilo do ovratnika. Njegovo življenje je bilo neokusen
18 Vedom |          kakor pozlačen okvir za njegovo ljubezen, ki je bila tega
19 Vedom |       ure. Tako je legel tudi na njegovo zunanjost tisti žalostni,
20 Sreca |         človek živi, zato ker je njegovo življenje brez pomena, pot
21 Sreca |      segala s prešernimi prsti v njegovo mahovito rdečo brado, udarila
22 Sreca |   grabila za suknjo, igrala se z njegovo brado, prijemala za klobuk
23 Poet  |       ceste, pa se je vznemirilo njegovo srce: do nebes je vzplapolala
24 Poet  |          samota je legla tiho na njegovo srce. Debele kaplje so padale