| Table of Contents | Words: Alphabetical - Frequency - Inverse - Length - Statistics | Help | IntraText Library | ||
| Alphabetical [« »] cvililo 2 cviljenju 1 d 2 da 708 daj 5 dajalo 1 dajo 1 | Frequency [« »] 1008 v 863 so 776 na 708 da 636 bi 490 bil 441 ni | Ivan Cankar Mimo življenja IntraText - Concordances da |
Chapter
1 MimoZ | širokimi ob gležnjih, tako da je bila roka gola do komolca, 2 MimoZ | in bilo mi je, kakor da sem šel po livadi, brezskrben, 3 MimoZ | zasenčil sem oči z dlanjó, da bi videl natanko. Saj se 4 MimoZ | roko, upognila je glavo, da bi se branila; zmerom nižje 5 MimoZ | Nič se ni poznalo v gneči, da je utonil -- kakor da bi 6 MimoZ | gneči, da je utonil -- kakor da bi se bila posušila bilka 7 MimoZ | zarisan v zemljo tako ozko, da omahuje, pada telo ob nerodni, 8 MimoZ | kolena posebno visoko, kakor da bi m‚l prosó. Na njegovem 9 MimoZ | sledú bolečine -- očitno je, da je že popolnoma blazen in 10 MimoZ | se mu resnično dozdeva, da popotuje neumorno, roma 11 MimoZ | z okamenelimi popotniki, da so padali nekateri celo 12 MimoZ | globoki jarek. Zdi se mi, da je bilo mesto že v daljni 13 MimoZ | čudno rdečem plamenu, kakor da bi gorele. Po teh cerkvah 14 BrezD | dom in zdi se mi, kakor da je domovina že zmerom bolj 15 BrezD | bi moral zasenčiti oko, da bi jo videl, kako se blešči 16 BrezD | seženj od mene in bojim se, da mi nazadnje popolnoma ne 17 BrezD | ko mi je pripovedoval, da pojde kmalu... morda že 18 BrezD | se nanj in sem spoznal, da delo ni bilo izraslo iz 19 BrezD | kakor otrok in si ni upal, da bi pokazal ljudem lepoto, 20 BrezD | tujca na vsem božjem svetu, da bi pripovedoval o domovini, 21 BrezD | o bajni deveti deželi; da bi govoril v jeziku, ki 22 BrezD | petimi leti je bil, samo da je nosil dostojno suknjo 23 BrezD | njegovem srcu in ki si ni upal, da bi ji odprl duri. ~"Ali 24 BrezD | tako daleč, se mi zdi, da je domovina že od mene in 25 BrezD | že od mene in bojim se, da mi naposled popolnoma ne 26 BrezD | nisem vedel, zakaj; kakor da bi me bil kdo poklical z 27 BrezD | njegovem pripovedovanju, da mi je bilo samemu težko 28 OPresc| velikimi očmi. Dejal je, da bo slikar -- Bog vedi, o 29 OPresc| Pogledal sem jo in sem mislil, da ne zmore tako dolge poti. 30 OPresc| Domenili smo se bili, da ne pojdemo po préšce ne 31 OPresc| razpokana kakor pri pogači... Da, kdor si upa tako daleč!..." 32 OPresc| meni nejasno in boječe, da bi se vrnili; spogledali 33 OPresc| dalje. ~Zdelo se nam je, da hodimo že dolgo. Neprestano 34 OPresc| so rasle ob poti. Kakor da bi se nič ne premikali in 35 OPresc| meje in je pohitel na holm, da bi se ozrl naokoli. ~"Tam 36 OPresc| zaklical. ~"Saj sem vedel, da pridemo kam!" je dejal Lojze 37 OPresc| vse je bilo tiho, kakor da bi imeli mrliča v vsaki 38 OPresc| Tone pa je bil opazil, da sliši ženica slabo in zato 39 OPresc| razvožena in tako blatna, da je škropilo do suknje, ko 40 OPresc| prijetno in lahko, kakor da bi se bil Bog ozrl na nas... ~ 41 OPresc| dolina; zdi se mi, kakor da bi je ne bilo več... ~Bili 42 OPresc| Zgodilo se je takrat drugič, da smo postali in smo se spogledali. 43 OPresc| Ali šli smo dalje, kakor da bi nas bil kdo potegnil 44 OPresc| hodili dolgo, ko smo opazili, da ni bilo več jasnega neba 45 OPresc| se je izgubljala, kakor da bi zapirali tam gori svetla 46 OPresc| Bog vedi, ali čutil sem, da je mislil Lojze kakor jaz. ~" 47 OPresc| enakomerno visoko ogrodje, kakor da bi stala tam smrt in zamahovala 48 OPresc| holm, po strmi rebri, tako da smo plezali časih po vseh 49 OPresc| bilo upanje... Ni treba, da so bila jabolka, bilo bi 50 OPresc| njene oči tako tihe, kakor da bi gledale in nič ne videle. 51 OPresc| belega kruha, toda mislim, da ni sanjal o belem kruhu; 52 OPresc| tako srepo in lokavo, kakor da bi nas bila zapazila že 53 OPresc| potegnila siloma nazaj, tako da se je prevrnil. Nato je 54 OPresc| bil zgrabil Hanco za roko, da je padla, bežal je in jo 55 OPresc| strma je bila in spolzka, da smo padali neprestano. Lojze 56 OPresc| glasu. Zdelo se nam je prej, da je ravnina, ki se je razprostirala 57 OPresc| pa ni bilo nikoli, kakor da bi se pogrezala ravnina 58 OPresc| Tone nekoč in je videl, da sedi Hanca zadaj v blatu. 59 OPresc| kolen smo bili blatni, kakor da bi imeli debele sive nogavice. ~ 60 OPresc| žalostno, toda Lojze kakor da bi ne čutil žalosti. Dolga 61 OPresc| préšce in zdi se mi zdaj, da sploh nikoli nismo mislili 62 OPresc| mirna! ~Ali nihče ni rekel, da bi se vrnili, in tudi mislil 63 OPresc| zazdelo nenadoma, kakor da je vsa ravan polna vode 64 OPresc| vsa ravan polna vode in da voda pljuska ter se nam 65 OPresc| pokrajina. In skoro mi je, kakor da se je resnično pomikal mrtvaški 66 OPresc| pogrebne pokrajine, kakor da je ni konca in da smo bili 67 OPresc| kakor da je ni konca in da smo bili zabredli v večnost, 68 OPresc| gledalo čemerno iz daljave. Da, naše upanje, to je bil 69 OPresc| ozrli drug drugemu v obraz, da bi ne zajokali. Sedeli smo 70 OPresc| Zabobnelo je zamolklo, kakor da bi tam daleč, za hribom 71 OPresc| sem se ozrl, sem zapazil, da smo hodili v drugačnem redu: 72 OPresc| so se mu premikale, kakor da bi hotel izpregovoriti. ~ 73 OPresc| počivalo breme -- kakor da bi sedelo udobno tam na 74 OPresc| v daljavo... Mislil sem, da je bila Hanca... ~Zeblo 75 OPresc| strah nas je bilo, tako da se nismo upali ozreti. Že 76 OPresc| zmerom bolj prijetna misel, da bi legel v blato, v lužo 77 OPresc| je zazvenelo čudno, kakor da bi zaklenkal sredi pokrajine 78 OPresc| bila žalost. Bilo je, kakor da je molila pokrajina dolgo, 79 OPresc| dvigal se je v grlo, kakor da bi nas grabilo za vrat. 80 OPresc| prestavljala je noge tako, kakor da bi hodila za šalo po vrvi. 81 OPresc| so se nam tresle, kakor da bi bili preromali večnost, 82 OPresc| visele ob životu, kakor da bi mu bile umrle. ~"Stopi!" 83 OPresc| stopil je na brv tako trdo, da je zapljuskala voda preko 84 OPresc| prosila Hanca. ~"Kaj ne vidiš, da ni konca?" je kriknil Tone. " 85 OPresc| je je zagrnilo za nami. Da, čudo je bilo, pokrajina 86 OPresc| in tako je bilo mogoče, da smo hodili v kolobarju... ~ 87 OPresc| tresejo, ker se bliža roka, da jim zavije vrat. Srečali 88 OPresc| ravan! ~Trudni smo bili, da nismo mogli več koraka dalje. 89 OPresc| zaklenkalo žalostno, kakor da bi zvonilo umirajočemu. 90 OPresc| hotel sesti v travo ob poti, da bi si odpočil, toda pokleknil 91 OPresc| Tudi meni je bilo, kakor da bi stal na gugalnici; zibala 92 OPresc| Meni pa se je zdelo tedaj, da smo še zmerom sredi neizmerne, 93 OPresc| neizmerne, puste ravni in da hodimo... hodimo, ali konca 94 OPresc| mi je sanjalo še zmerom, da hodimo... hodimo po neizmerni, 95 VTemi | po cesti navzdol, kakor da bi koga pričakovala. Čas 96 VTemi | pričakovala. Čas bi bil, da bi prišla mati; šest je 97 VTemi | morda. ~Prisedla je k mizi, da bi igrala s sestro in bratom. 98 VTemi | Tončka se je vzdignila, da bi šla v kuhinjo in iskala 99 VTemi | In Tinetu je bilo, kakor da je bil tisti voz vse, o 100 VTemi | kruha, Ana?" ~"Počakaj, da pridejo mati!" ~"Zakaj ne 101 VTemi | kam. Samo to so vedeli, da se vrne z belim zavojem 102 VTemi | Težko jim je bilo, kakor da se snuje nekjé nekaj nelepega, 103 VTemi | jabolka nobenega?" ~"Počakaj, da pridejo mati!" ~Zdaj se 104 VTemi | prestrašen je bil, kakor da bi se bližalo nekaj neveselega. ~ 105 VTemi | udarila kaplja ob okno, kakor da bi potrkala nevidna roka. ~" 106 VTemi | nato je zahreščalo, kakor da bi se vrtilo s čudovito 107 VTemi | stopnicah... Upanje je utihnilo, da bi ne motilo prijetnih korakov. 108 VTemi | zdaj. Kaj bi ne bil greh, da bi bilo zastonj vse to upanje? 109 VTemi | ne bila pregrešna misel, da Bog ne sliši tega upanja?... 110 VTemi | Zapihal je veter in kakor da bi stresel in udaril z močno 111 VTemi | ni mogla vzdigniti rok, da bi si zakrila lica -- tam 112 VTemi | tihim in plašnim glasom, da bi ne dramila zlè tišine, 113 VTemi | se je zazdelo Ani, kakor da ji je bil stopil iz temè 114 VTemi | in bilo jima je, kakor da nista v izbi, temveč daleč 115 VTemi | in lica so bila bleda. ~"Da bi bila luč!" ~Iskali so 116 VTemi | nikoli tako jasno; kakor da bi jo bila ugledala prvikrat 117 VTemi | s silnimi rokami; kakor da bi jo hotel vzdigniti, treščiti 118 VTemi | prestrašila se je sama, da je hodila tako kakor mati. ~ 119 VTemi | počasi, po prstih, kakor da bi iskale luči. Zahreščale 120 VTemi | pričakoval odgovora. Vedel je, da je bilo upanje prazno, in 121 VTemi | nevidna roka. ~Slišali so, da so se odprle zunaj duri, 122 VTemi | odprle tako nalahko, kakor da bi se odpahnile same. Na 123 VTemi | Stal je tam človek visok, da se je skoro dotikal stropa 124 VTemi | pragu. In ko so opazili, da ni nikogar več na pragu 125 VTemi | ki je bila v izbi; kakor da bi ugasnila luč in bi bila 126 VTemi | in je trkal na pokrov. ~"Da bi že prišli mati!" je prosila 127 VTemi | mati!" je prosila Tončka. ~"Da bi bila luč!" ~Ana se je 128 VTemi | zakaj domislila se je, da se je tudi mati tako prijemala 129 Greh | na nebo, in ko je videl, da je otemnelo že tudi jabolko 130 Greh | leglo mu je težko na misli, da ne bo stal nikoli tako na 131 Greh | dom. In domislil se je, da ne bo večerje nocoj in da 132 Greh | da ne bo večerje nocoj in da stoji mati v kuhinji in 133 Greh | zgoraj. Tipal je ob zidu, da se ne bi spotaknil na strmih 134 Greh | zdelo se mu je pozneje, da ga je bil nekdo poklical -- 135 Greh | oglasilo se je, kakor da bi brusil nož ob pilo; kakor 136 Greh | brusil nož ob pilo; kakor da bi brusila smrt koso. ~V 137 Greh | prav mimo njegovega obraza, da je začutil smrdečo sapo. 138 Greh | poševno kositrno streho, da bi prišel do križa ter se 139 Greh | ni se mu več samo zdelo, da ga nekdo kliče; in kliče 140 Greh | mraku mu je bilo, kakor da pleza mukoma po visokem 141 Greh | vzdignile so se časih, da bi zakrile oči. ~Utrudila 142 Greh | silna, divja zloba. Kakor da bi se bile odprle durce 143 Greh | so razsvetlile noč, tako da se je vrnil v tramovje vzbujeni 144 Greh | vztrepetal; spoznal je, da je prihajalo hropenje iz 145 Greh | okroglo glavo ob kamen. Kakor da bi bil s kladivom, s čudnim 146 Greh | kupole, šel je naravnost, da bi bežal. Ali domislil se 147 Greh | tema. Nato je šel hitro, ne da bi se ozrl. ~Toda ozrl se 148 Greh | zastokalo glasno, cvileče, da se je razleglo rezko po 149 Greh | ležala je v temi, tako da je ni videl, a našel jo 150 Greh | videl, a našel jo je, ne da bi iskal; kratka je bila 151 Greh | spet, obrnil je desko, tako da je udaril z ostrini robom. ~ 152 Greh | rok, tako težka je bila, da bi je več ne vzdignil; in 153 Greh | vzdignil; in obrnil se je, da bi šel. V tistem trenotku 154 Greh | ne in iztegoval je roke, da bi hodil varno. Prišel je 155 Greh | se je in domislil se je, da bi molil, toda ni mogel 156 Greh | je hitel, se je spomnil, da hiti navzgor, v temo. ~" 157 Greh | Vrnil se je; in bilo mu je, da so stopnice čisto navpične 158 Greh | stopnice čisto navpične in da strmoglavi navzdol. Prestrašil 159 Greh | navzgor, pa se mi samo zdi, da hodim navzdol? -- Zastokal 160 Greh | truden je bil in bolan, da bi legel v kot in se sključil 161 Greh | spotikal in si je ranil noge, da so krvavele. Odprl je duri 162 Greh | štacuno in že se je okrenil, da bi se ji ognil, pobegnil 163 Greh | štacuno, se ni spomnil, da je bila mačka njena, lepa 164 Greh | mislila ter se je napravila, da bi zaprla štacuno, ker je 165 Greh | hitel ob jarku. Bal se je, da bi ga kdo ne ogovoril sredi 166 Greh | temi. Ali zdelo se mu je, da se je vsakdo. ki je šel 167 Greh | Jasno je bilo Tonetu, da ve učitelj natanko, kaj 168 Greh | naravnost. Kako bi bilo mogoče, da bi ne vedel, kako bi me 169 Greh | tako srepo pogledal? Kakor da bi mi bilo zapisano na čelu. -- 170 Greh | ji je poznal na obrazu, da je jokala! ~-- Tudi ona 171 Greh | pomagal!..." Tone pa je vedel, da ne bo nikoli boljše. Prej 172 Greh | zapustil. Tako mi je pri srcu, da te bom videla pred oltarjem, 173 Greh | Tonetu je bilo težko, da bi zajokal na glas. Tudi 174 Greh | je prikazala senca, kakor da bi šel zunaj sključen človek 175 Greh | in vsega bi bilo dovolj. Da, jutri zjutraj že, v nedeljo, 176 Greh | najboljše. Tako živeti, kakor da bi se ne bilo zgodilo in 177 Greh | ne bilo zgodilo in kakor da bi ne bilo nikoli nocojšnjega 178 Greh | samo zdelo se mi je tako, da gledajo name in da mi očitajo. 179 Greh | tako, da gledajo name in da mi očitajo. Nihče ne ve 180 Greh | mogel, ni si upal; kakor da bi oskrunil z ustnicami 181 Greh | ustnicami svete besede in kakor da se je bil Bog obrnil od 182 Greh | videl! -- ~Vzdignil se je, da bi se oblekel in šel. Ob 183 Greh | Prijel je odejo in tiho, da bi ne slišala mati, si je 184 Greh | obraz in roke, drgnil je, da ga je bolelo, in nato je 185 Greh | jutri zjutraj bo vse krvavo! Da bi jo kam skril, zakopal! -- ~ 186 Greh | zmerom, ječalo; bilo mu je, da se bliža, da hiti k njemu. ~" 187 Greh | bilo mu je, da se bliža, da hiti k njemu. ~"Mati!" ~ 188 Greh | zelenimi očmi. ~Tone je čakal, da bi prišlo bliže; čakal je 189 Greh | in žalosten. Postal je, da bi poslušal, toda glej, 190 Greh | z ostrim kamenjem, tako da so mu noge krvavele. Plezal 191 Greh | videl vse naokoli, kakor da bi bile dvoje svetlih luči 192 Greh | navzdol, stopal je varno, da bi se ne ranil, ker je bila 193 Greh | nanj. ~Ozrl se je, kakor da bi ga bilo poklicalo, in 194 Greh | glas, zajokalo je, kakor da bi bila zajokala noč sama. 195 Greh | nog, ni mogel kričati... Da bi skočil preko črnega potoka, 196 Greh | je napravljal v cerkev, da bi zvonil k jutranji maši. 197 Greh | duri zaprte in okna, kakor da bi bilo znotraj vse izumrlo. 198 Greh | jagode; ko je posegel v grm, da bi upognil težko polno vejo, 199 Greh | zgodi karkoli. -- ~Kakor da bi se mu nekaj zasvetilo, 200 Greh | daleč se je videlo, kakor da bi stale mirno, samo časih 201 Greh | naravnost po stezah preko polja, da bi ne srečaval ljudi. Čevlji 202 Greh | obleki se mu je poznalo, da ni bil v cerkvi, in roke 203 Greh | prestrašila. Videla je, da je bolan, in opazila je 204 Greh | bolan, in opazila je celo, da se mu noge tresejo. Ko je 205 Greh | nekoč je bil dejal zdravnik, da je Tone bolan, in ni mu 206 Greh | kje je dobila denarja, da je skuhala štruklje. In 207 Greh | je skuhala štruklje. In da sem bolan, misli! -- ~"Po 208 Greh | Tudi Tone sam je začutil, da je truden in da bi spal... 209 Greh | začutil, da je truden in da bi spal... lepo zatisnil 210 Greh | na cesto? Tako nizko je, da bi se komaj oprasnil. In 211 Greh | ljubezni je bil njen obraz, da se je Tonetu zasmilila. ~" 212 Greh | Postala je in je čakala, da bi Tone izpregovoril in 213 Greh | bi Tone izpregovoril in da bi potem morda sedla poleg 214 Greh | sedla poleg njega v seno in da bi govorila, kakor sta govorila 215 Greh | ni okrenil, ali vedel je, da se je ozrla mati vrh stopnic 216 Greh | vrh stopnic in je čakala, da bi jo ogovoril. Ko so utihnili 217 Greh | sladkor, ki je bil na dnu. ~-- Da bi se že znočilo! Kako počasi 218 Greh | glasove spodaj, se je skril, da bi ga kdo ne opazil. ~-- 219 Greh | naporno in težko je čakal, da bi dosegla senca vrh visoke 220 Greh | je izgubljeno, nič se ne da več napraviti in vseeno 221 Greh | stopnicah oprezno, tihotapsko, da bi ne zaškripale in bi slišala 222 Greh | luči, in zdelo se mu je, da sliši vesele glasove. ~-- 223 Greh | bolj počasi, bal se je, da bi koga ne srečal. ~-- Samo 224 Greh | koga ne srečal. ~-- Samo da bi prišel varno do pokopališča 225 Greh | vrtom cerkovnik in čaka, da bi zaklenil duri v zakristijo. 226 Greh | Morda jih je že zaklenil, da bi prišel prej v krčmo. ~ 227 Greh | cerkvijo in stopil je že hitro, da bi skočil s par koraki do 228 Greh | Toda vesel je bil na tihem, da je odložil za trenotek. 229 Greh | prijeti. ~Šel je dalje, da bi poiskal telo; na kupoli 230 Greh | Vstal je in truden je bil, da bi se opotekel. Mimo obraza 231 Tinica| svež je bil in zdrav, kakor da bi se bil po prečuti noči, 232 Tinica| smehljala, njemu pa se je zdelo, da je zadišalo vsenaokoli po 233 Tinica| pred njim in ni se bal, da bi zašel. ~Kakor se je spremenil 234 Tinica| srce še jasneje; vedel je, da je ne doseže nikoli, in 235 Tinica| pogledal na platno, je videl, da še ni bila ista Tinica. 236 Tinica| premajhno njegovo srce, da bi jo obseglo. Že se je 237 Tinica| hodil je hitro. Spoznal je, da je bilo povsod njegovo srce -- 238 Tinica| on se je stresel, kakor da bi se bil domislil nečesa 239 Tinica| prestrašil. Pet mesecev, da, pol leta in več že ni hodil 240 Tinica| spokornik? Zapisano je bilo, da se povrneš, ni mogoče ubežati." ~ 241 Tinica| bil, stopil je v kavarno, da bi si odpočil. Osvobodil 242 Tinica| Sedla je k njemu. ~"Kako da si se povrnil? mislila sem, 243 Tinica| se povrnil? mislila sem, da te ne bo nikoli več." " 244 Tinica| Tudi jaz sem mislil, da se ne povrnem več." ~Strah 245 Tinica| kdaj, in že se je tresel, da se ne strezni nikoli več. 246 Tinica| porojenega. ~"Mislila sem, da te ne bo več. Ali kakor 247 Tinica| te ne bo več. Ali kakor da bi te pričakovala -- kadar 248 Tinica| bežal naravnost, kakor da bi taval ponoči v kolobarju. 249 Tinica| zdaj je spoznal nenadoma, da se je bila odela v nedolžno 250 Tinica| in strahoma je začutil, da hodi ona ob njegovi strani, 251 Tinica| komaj se je zavedal, kakor da bi uničeval ponesrečeno 252 Tinica| se je vzdramil, je videl, da se je postaral in da je 253 Tinica| videl, da se je postaral in da je veliko izgubil, veliko 254 Tinica| Zazdelo se mu je tedaj, da še ni zašlo sonce, da še 255 Tinica| tedaj, da še ni zašlo sonce, da še ni minila spomlad. Daleč 256 Tinica| naokoli in zazdelo se mu je, da je zunaj še zmerom spomlad. 257 Tinica| velikonočno zvonjenje zunaj, komaj da je še sijalo sonce. In prazne 258 Tinica| veselja, še sredi želje, da bi razpel platno ter se 259 Tinica| nemirne sanje vso noč, tako da se je vzbudila vsa trudna 260 Tinica| ko se je nagnil k nji, da se je skoro dotaknil z ustnicami 261 Tinica| rokama; zdaj je čakala mirno, da se je sklonil sam ter jo 262 Tinica| misli, ki je vedel sam, da je bila zlagana, ali ki 263 Tinica| ljubeznijo. ~"Dobro je, da se je končalo tako nenadno; 264 Tinica| končalo tako nenadno; namesto da bi se rešil sam in da bi 265 Tinica| namesto da bi se rešil sam in da bi ob tem pač zakrvavel 266 Tinica| in prav in dobro bi bilo, da bi mu poljubil roko v znamenje 267 Tinica| obleke. ~Zaželel si je, da bi se vrnilo tisto življenje. 268 Tinica| Prav in dobro bi bilo, da bi mu poljubil roko v znamenje 269 Tinica| smešnosti svojega početja. Kakor da bi hotel ustvariti spomlad 270 Tinica| prehlastno, malo prenemirno, da bi sezidal, kar se je bilo 271 Tinica| srca. ~Govorila sta, kakor da bi se nič ne bilo zgodilo, 272 Tinica| s širokimi rokavi, tako da se je zableščala bela polt, 273 Tinica| njih. Zdrznil se je, kakor da bi se hotel otresti nečesa, 274 Tinica| megle. Ozrl se je nanjo, da bi našel v njenih očeh spomlad, 275 Tinica| več..." ~Stopil je korak, da bi se obrnil od nje, ali 276 Tinica| Tinica?" ~Stresla je z glavo, da so zapluli preko ramen razpleteni 277 Tinica| kri v obraz, skočil je, da bi odprl duri, da bi stopil 278 Tinica| skočil je, da bi odprl duri, da bi stopil pred njo, da bi 279 Tinica| da bi stopil pred njo, da bi jo udaril s pestjo v 280 Tinica| obraza: bilo mu je, kakor da je videl skozi duri. S plašno, 281 Tinica| duri pred njim, narahlo, da bi ne čul, in zdaj je stala 282 Tinica| minilo, žal mu je bilo, da se je bil napravil na to 283 Tinica| se ga je časih za roko, da se je vzdramil ter se ozrl 284 Tinica| je bila tesna in tenka, da so se tresli krepki udje... 285 Tinica| je ležala na duši. Kakor da bi mislila glasno in kakor 286 Tinica| mislila glasno in kakor da bi bilo od prozornega stekla 287 Tinica| je strahoma in hrepeneče, da bi vzdignila obraz, da bi 288 Tinica| da bi vzdignila obraz, da bi se ozrla nanj, da bi 289 Tinica| obraz, da bi se ozrla nanj, da bi se nasmehnila; čutil 290 Tinica| se nasmehnila; čutil je, da je daleč od njega in žalosten 291 Tinica| mi umikaš, Tinica? Daj, da te poljubim... ljubim te, 292 Tinica| še sto. Zdelo se mu je, da že vidi tam visoko črno 293 Tinica| je bila velika. Namesto da bi bil grešil z mirno dušo, 294 Tinica| greše vsi in ker ni treba, da bi človek še govoril o tem, 295 Tinica| posebej. Tako se je zgodilo, da je bil moj obraz prezgodaj 296 Tinica| obraz prezgodaj razbrazdan, da so bile moje oči tako nemirne 297 Tinica| nedolžnosti je gledal greh, da, gledal je celo iz tistih 298 Tinica| obraz. Zazdelo se mu je, da so v tistem hipu oči veselo 299 Tinica| oči veselo pomežiknile in da so se zgenile bujnordeče 300 NaGolg| velikimi, trdimi koraki, tako da ju je komaj dohajal. Videlo 301 NaGolg| komaj dohajal. Videlo se je, da je hotel časih pričeti razgovor, 302 NaGolg| hudodelca za suknjo, tako da se je opotekel. ~"Tak no...!" ~" 303 NaGolg| Potegnila sta ga krepkejše, tako da je podrsal z ranjeno nogo 304 NaGolg| Oči, prej nemirne, kakor da bi iskale opore, prijaznega 305 NaGolg| hudodelca za kuštrave lase, tako da se je glava globoko nagnila. ~" 306 NaGolg| krik je bil tako smešen, da se je zakrohotala veselo 307 LepaV | malo pobožala, tako morda, da bi mu padli kuštravi lasje 308 LepaV | govorila sta šepetaje, da bi ne motila lepega miru, 309 LepaV | bil v njunih srcih. Kakor da bi se bila poznala že iz 310 LepaV | sladek mir je bil v duši, da bi ga motila, če bi zgenila 311 LepaV | bi morda odgrnila okno, da bi posijal mesec v kupe. ~ 312 LepaV | deželah, po viteški ljubezni, da, celo po tistih samotnih 313 LepaV | njenem srcu čudna misel, da je bila sreča samo tedaj, 314 LepaV | stol. In tedaj se domisli, da bi napravila črno kavo. 315 LepaV | Hodila je oprezno, zato da bi ne slišal v sobo in da 316 LepaV | da bi ne slišal v sobo in da bi ga iznenadila. Tako je 317 LepaV | nasmehljale. ~"No, daj, da ti poljubim roko, ti duša 318 LepaV | mesec v kupe. Zgodilo se je, da je bil ugledal nenadoma 319 LepaV | je vsega ovladalo, tako da je vstal in se sklonil k 320 LepaV | pokleknil pred njo in jo objel. Da, zgodilo se je, da je ugledala 321 LepaV | objel. Da, zgodilo se je, da je ugledala nenadoma tiste 322 Zaljub| sramežljivo lažnivostjo, zato da bi jih ne omazal strupeni 323 Zaljub| oboje koj od začetka, zato da ne bom imel sitnosti pozneje. ~ 324 Zaljub| anonimno; kadar izvedó ljudje, da ni kakšen komí ali vsaj 325 Zaljub| navaden advokat, temveč da je umetnik, se obrnejo od 326 Zaljub| ki bi napravili boljše, da bi šli ceste pometat; tako 327 Zaljub| ženski, ali ko je izvedela, da pišem novele in celo lirične 328 Zaljub| kraju in zdaj še pravi, da sem jo goljufal... ~In on 329 Zaljub| njeno ime, se mi je zdelo, da me je nekdo od daleč poklical 330 Zaljub| napravil sem si cigareto, zato da bi skril sam sebi svojo 331 Zaljub| ugledal, sem si zaželel, da bi bil njen lakaj; v tistem 332 Zaljub| razodenem ti lahko po pravici, da je takrat še nisem ljubil, 333 Zaljub| ceste, vpričo ljudi, tako da bi videl svet moje lakajstvo. 334 Zaljub| Hvala!" ~Moraš si misliti, da sem živel takrat kakor izgubljen 335 Zaljub| sredi tega življenja -- da se tako izrazim, sredi te 336 Zaljub| toliko spremenilo v meni, da sem spremenil tudi stanovanje 337 Zaljub| tudi stanovanje in ti veš, da je to pri meni vselej znamenje 338 Zaljub| velikanskega preobrata. ~"Kako da si ga spremenil? Saj si 339 Zaljub| spolzka, kakor riba -- hitim, da se operem. ~Zdaj pa sem 340 Zaljub| je bil. Zdelo se mi je, da sem zmerom manjši in manjši, 341 Zaljub| sem klonil glavo, kakor da bi me bila povabila usmiljenja 342 Zaljub| ponižen lakaj sem bil takrat, da sem zardel, ko me je ogovoril 343 Zaljub| že v tisti gorki želji, da bi pokleknil pred njo ter 344 Zaljub| trakove na čevljih, ali da bi hodil pred njo ter pometal 345 Zaljub| pometal cesto z rokami, zato da bi si ne oprašila krila. ~ 346 Zaljub| oba in takrat sem spoznal, da jo ljubim, spoznal sem to 347 Zaljub| bila, človek bi si mislil, da ne sanja o drugem, nego 348 Zaljub| sanje. Misliš si morda, da se je zaljubila v tistega 349 Zaljub| njo, in misliš si morda, da je poljubila njega ob tistem 350 Zaljub| pripovedovala, sem spoznal, da sem jo poljubil jaz -- jaz, 351 Zaljub| tako nevedni in zabiti, da bi človek še ne pljunil 352 Zaljub| spreminjajo. Votli so bili, da ni na svetu tišje votline, 353 Zaljub| votline, prazni, dragi moj, da ni na svetu bolj žalostne 354 Zaljub| tako je, glej! ~Misliš, da se spreminjajo ljudje samo 355 Zaljub| samo od danes do jutri, da se ni mogoče spreminjati 356 Zaljub| počasi kamen na kamen, tako da bi si bil sezidal prav dostojen 357 Zaljub| Jaz, na priliko, gledam, da vzamem človeku, ki mi pride 358 Zaljub| storim to na fin način, tako da komaj opazi mojo nakano 359 Zaljub| komaj opazi mojo nakano in da komaj ve, odkod bolečina -- 360 Zaljub| trgal rože, ki so dišale, da mi je bilo motno pred očmi, 361 Zaljub| glej, zdaj sem se oddahnil, da bi se sladko odpočil... 362 Zaljub| sem jo ljubil jaz? ~* ~(Da opomnim mimogredé -- pil 363 Zaljub| Mislil sem drugo jutro, da so bile sanje, ali kakor 364 Zaljub| so bile sanje, ali kakor da bi me mahoma udarilo po 365 Zaljub| odebelela in zdi se mi, da so njene oči večje..." Nasmehnil 366 Zaljub| zamahnil odločneje, tako da se je vrnila muha proti 367 Zaljub| misel. Ali je sploh mogoče, da bi se človek tako hitro 368 Zaljub| brlele so tako dolgočasno, da bi se človek naslonil na 369 Zaljub| grde! Vse so bile suhe, da bi človek ne vedel, kaj 370 Zaljub| naočnike, gledala je izza njih, da me je stresalo; vrat njen 371 Zaljub| vekah; tudi las, zdi se mi, da ni imela; slučajno se ji 372 Zaljub| tresle ter nategale, ne da bi se mogle odtrgati. Dirigentka 373 Zaljub| zaukazal z osornim glasom, da se v slovenski literaturi 374 Zaljub| lepa dama -- o prijatelj, da bi ji mogel poljubiti mezinec, 375 Zaljub| vzrok, on sam je bil vzrok, da je šla in da me je ostavila 376 Zaljub| bil vzrok, da je šla in da me je ostavila na cesti 377 Zaljub| odkritosrčne se kažejo, da bi človek mislil, njih srce 378 Zaljub| bitje, o katerem misli, da se zaljubim vanj, da me 379 Zaljub| misli, da se zaljubim vanj, da me priklene, goljufanega 380 Zaljub| na veliko svoje veselje, da je bila ženska. Na veliko 381 Zaljub| sem spoznal, prijatelj, da je bila ženska. O, da bi 382 Zaljub| prijatelj, da je bila ženska. O, da bi tistega gumba ne bilo, 383 Zaljub| tistega gumba ne bilo, o, da bi ne bil razoran in zoprn 384 Zaljub| razoran in zoprn moj obraz, da bi ne bila tako zanikrna 385 Zaljub| tako zanikrna moja obleka, da bi ne bilo moje kretanje 386 Zaljub| tako smešno in nerodno! O, da bi bil sladki sirup na mojem 387 Zaljub| sirup na mojem jeziku, o, da bi bila moja kravata tako 388 Zaljub| v spalnici Semiramide, o da bi se pisal baron Patapouf 389 Zaljub| pisal baron Patapouf in da bi imel svoj grajski dom, 390 Zaljub| Zakaj, glej -- kdo misliš, da sem jaz? Jaz sem baron Patapouf -- 391 Zaljub| pometač. On pa misli trdno, da je narodov besednik. Brez 392 Zaljub| lepo se mi pod in rečem ti, da bi mi bilo malo sitno, ko 393 Zaljub| mi je bilo tako žalostno, da sem naslonil glavo v dlani. 394 Vedom | življenje. In mislil je, da zaničuje to življenje. Ali 395 Vedom | havelok. ~On sam je vedel, da je njegovo vagabundstvo 396 Vedom | potrebno; potrebno je bilo, da si je domišljal romantiško 397 Vedom | nenaravno rdeča luč, kakor da bi sijal skozi prozorno 398 Vedom | kolen. In Jakob je videl, da so bile hlače prekratke, 399 Vedom | bil pa vendarle prisodil, da bi vsaj mojega prijatelja 400 Vedom | In tudi suknja je taka, da bi jo nataknil na kol ter 401 Vedom | vprašal. Nimam take navade, da bi lazil suh po prodajalnicah 402 Vedom | govoril bom prav počasi, zato da se ne zlažem. Tako sem navajen 403 Vedom | Tako sem navajen lagati, da se laže jezik sam če ne 404 Vedom | nanj." ~In že je čutil, da se laže. ~"Nečem te vprašati, 405 Vedom | ženske. Če mi odgovoriš, da me ne ljubiš tako, kakor 406 Vedom | ljubiš tako, kakor hočem jaz, da me ljubiš, kaj je potem 407 Vedom | nadlego. In če porečeš, da me ljubiš -- Lucija, kaj 408 Vedom | klavrno obešanje? Ali želiš, da ti zapojem tisto pesmico? ' 409 Vedom | njegove roke, zdelo se mu je, da se ga oklepa z vsem vitkim, 410 Vedom | ustnice so bile odprte, da so se svetili drobni ostri 411 Vedom | vedel zakaj. Zdelo se mu je, da mu je zapisano na čelu, 412 Vedom | je globoko povesil, tako da je napravil obraz zabavljiv 413 Vedom | pripravljal neprestano, da bi študiral dalje; ali izgovarjal 414 Vedom | sebi, na tihem je vedel, da je dovršil študije in življenje. 415 Vedom | je odgovoril na kratko, da se mu je muza obesila. " 416 Vedom | skoro srepo v obraz, tako da je Jakob umaknil pogled 417 Vedom | načrte, o katerih je vedel, da jih ne dovrši nikoli. Začudil 418 Vedom | Krničar je udaril ob mizo, da se je prevrnil kozarec; 419 Vedom | In v službo misliš?" ~"Da. Prav zdaj mi je prilika 420 Vedom | zdaj mi je prilika ugodna, da dobim službo, ki je zame 421 Vedom | preostaje mi tudi še časa, da študiram, če se mi bo hotelo... 422 Vedom | Končal je hlastno, kakor da bi se bil izpozabil predaleč. 423 Vedom | ž njim! Zgodi se lahko, da ti je na poti ob vsakem 424 Vedom | koraku, zgodi se lahko, da moraš pljuvati nanj... Tvoje 425 Vedom | pol namenoma in pol zato, da bi prekinil molk. ~Jakob 426 Vedom | navado nekaterih poetov, da je govoril rad in ob vsaki 427 Vedom | Sami načrti me ovirajo, da bi delal, neprestano so 428 Vedom | bitja. In bojim se zmerom, da bi ne začel prezgodaj. Kadar 429 Vedom | mano, tedaj šele spoznam, da še ni bilo dozorelo v meni; 430 Vedom | grohotoma. "To vse, praviš, da dovršiš?" ~"Vse!" je odgovoril 431 Vedom | presekanih stavkih: ~"In prav je, da jo ljubim, in čas je bilo! 432 Vedom | bilo! Do grla, sem dejal, da sem sit tega življenja, 433 Vedom | ustvaril ljudi in živali, da žive. Ne maram več stati 434 Vedom | govoril, je mislil sam, da je govoril iz srca in iz 435 Vedom | ključavnico. Kaj misliš resnično, da boš živel?" ~"Živeti hočem!" ~" 436 Vedom | živeti, ker jim je usojeno, da stoje ob poti. Kakor kljuseta, 437 Vedom | obraz Jakob in Krničar. ~"Da, Lucijo!" ~Zavzdihnil je 438 Vedom | Minilo je par mesecev, da ni videl Jakob svojih tovarišev. 439 Vedom | Vrnila se je v izbo, kakor da bi se ji bilo mudilo..." ~ 440 Vedom | tem bolje. Ni jim treba, da bi se obešali sami, -- bolj 441 Vedom | mogel, izprevidel je precej, da se laže samemu sebi. ~"Če 442 Vedom | tako na rahlo potrkati, da je prišlo na dan, je to 443 Vedom | dan, je to pač znamenje, da je bilo že zdavnaj v srcu 444 Vedom | bilo že zdavnaj v srcu in da je samo čakalo trenotka... 445 Vedom | zakaj ni počakala med durmi, da bi se ozrl in da bi mi odgovorila? 446 Vedom | durmi, da bi se ozrl in da bi mi odgovorila? Saj je 447 Vedom | odgovorila? Saj je vedela, da sem tega navajen; napravila 448 Vedom | dogodki, tako malenkostni, da je bilo treba bistrih oči 449 Vedom | kakor struna rahlega čuta, da bi jih opazil in da bi mislil 450 Vedom | čuta, da bi jih opazil in da bi mislil nanje. Kako mu 451 Vedom | tega, zato ker je vedela, da ne mara imeti odprtega okna 452 Vedom | kabinetu, kadar je doma, in da mora biti zaprto vsaj pol 453 Vedom | vsaj pol ure prej, zato da se spet razlije po izbi 454 Vedom | Nenadoma se je zdrznil. Kakor da jo je ugledal šele zdaj. 455 Vedom | zgodilo? Kako se je zgodilo, da ni opazil ničesar?... In 456 Vedom | Zaželelo se mu je silno, da bi stal pred njo, da bi 457 Vedom | silno, da bi stal pred njo, da bi jo pogledal z vsem pogledom, 458 Vedom | pač mnogo izpremenilo, ne da bi bil kaj opazil. Bilo 459 Vedom | mu je v tem hipu, kakor da nikoli še ni videl žene 460 Vedom | položil je pero na mizo, in da bi si oddahnil, je izpil 461 Vedom | bi ti odgovoril. In kakor da je slišal njegove misli, 462 Vedom | spreletelo; pozabil je, da se tovariš sploh nikoli 463 Vedom | pričakovala..." ~In bal se je, da bi mu ne spoznala misli 464 Vedom | na obrazu. Čutil je, ne da bi se bil pogledal v ogledalo, 465 Vedom | bil pogledal v ogledalo, da mu je obraz upadel in da 466 Vedom | da mu je obraz upadel in da so se bile prikazale grde 467 Vedom | je šla mimo njega, in ne da bi se ozrla nanj, je stopila 468 Vedom | stol tisto lepo belo glavo, da bi izkrvavele zelene, hudobne, 469 Vedom | hudobne, poželjive oči, da bi curljala gorka rdeča 470 Vedom | rdeča kri čez belo polt, da bi osinele kipeče ustnice 471 Vedom | kratkem času, ko je mislil, da se je bil rešil v življenje? 472 Vedom | najneznatnejšega povoda, da bi se vzdramil. Zdaj se 473 Vedom | posvetil. To je bilo znamenje, da ni mislil in ni živel kakor 474 Vedom | in ni živel kakor drugi, da so bili njegovi nazori, 475 Vedom | zrak in bi se ne zavedal, da ga diha, bi govoril kakor 476 Vedom | In Jakob se je trudil, da bi odgovarjal istotako mirno 477 Vedom | Dolgčas! Skoro bi rekel, da je boljše biti pošten mrtvec, 478 Vedom | in osupel v lica. ~"No, da!" se je smejal Krničar. " 479 Vedom | hipu šele se je zavedel, da res ni bil napisal besede; 480 Vedom | mi je treba šele zajeti, da dobim osebe in dejanje..." ~ 481 Vedom | jasen? Glavni prizor!" ~"Da, glavni prizor je že čisto 482 Vedom | novelo bi napisal, dasi vem, da je ne napišem nikoli. In 483 Vedom | njima -- ali resnica je, da je bil njegov obraz smrtnobled, 484 Vedom | smrtnobled, upal in razoran in da so se mu svetile oči kakor 485 Vedom | zakričal Jakob. ~"Kaj misliš, da sem plagiator?" ga je vprašal 486 Vedom | zelenosinje oči?" ~"Saj sem rekel, da je vedomec!" je odgovoril 487 Vedom | je bilo čisto blizu, tako da bi se roka skoro dotaknila 488 Vedom | bila mrtva. Ni mi mogoče, da bi mislil na smrt, kadar 489 Vedom | ob poti in blagor jima, da sta se odpočila o pravem 490 Vedom | drugače prelen in predebel, da bi se mogel čutiti nesrečnega. ~ 491 Vedom | branil, grizel je v vajeti, da so se penila usta. ~Sedel 492 Vedom | zakopane v laseh. Mučil se je, da bi ukrotil misli, da bi 493 Vedom | je, da bi ukrotil misli, da bi jih prisilil na pot, 494 Vedom | breme in preslab je bil, da bi ga vzdignil, treščil 495 Vedom | so odhajali in prihajali? Da, vse je bilo že pred njim, 496 Vedom | Priklical je predse znane osebe, da bi govorile in čutile in 497 Vedom | opravilo? Kaj je moja dolžnost, da se ukvarjam ž njimi, da 498 Vedom | da se ukvarjam ž njimi, da zapravljam po nepotrebnem 499 Vedom | noč? ~Čemu bi se mučil, da bi stvaril življenje, ko 500 Vedom | velik. Razloček je bil, da so smatrali svoje malenkostno,