Chapter

 1 BrezD |        sem mu videl in v očeh in slišal sem iz glasu njegovega,
 2 OPresc|           Molili smo očenaš, ali slišal se je skoro samo tenki glas
 3 Greh  |   pritajen glas iz teme. Zdaj je slišal čisto razločno, ni se mu
 4 Greh  |          kaj sluti, morda je kaj slišal. Prav lahko je slišal, saj
 5 Greh  |        kaj slišal. Prav lahko je slišal, saj je odmevalo v cerkvi,
 6 Greh  |     brata, mati je upihnila luč. Slišal je še, ko je hodila po sobi,
 7 Greh  |         se motim, nihče ni morda slišal in samo zdelo se mi je tako,
 8 Greh  |      sveto besedo, je sam ni več slišal in ne razumel. ~-- Tudi
 9 Greh  |         vstala. ~Tresel se je in slišal je sam, kako so šklepetali
10 Greh  |         glas se mu je zdel znan, slišal ga je bil že nekoč -- proseč,
11 Greh  |          mu bile zatisnjene, ali slišal je vse, tudi če se je zganila
12 Greh  |      senu in najbolj razločno je slišal svoje žalostne misli. Ležal
13 Tinica| prozornega stekla njeno srce, je slišal po vrsti vse njene misli,
14 LepaV |        je oprezno, zato da bi ne slišal v sobo in da bi ga iznenadila.
15 Zaljub|       rad sem jo imel. Kadar sem slišal njeno ime, se mi je zdelo,
16 Vedom |        odgovoril. In kakor da je slišal njegove misli, se je tovariš
17 Vedom |       drame že dovršene na odru, slišal ljubeznivih in trpkih, nežnih
18 Vedom |      besed, živahnih dvogovorov, slišal korakov ljudi, ki so odhajali
19 Sreca |        si moje korake, kakor sem slišal jaz tvoje misli -- tako
20 Sreca |       vstal." ~"Blagor ti, ki si slišal!" ~Martin je sklonil glavo...
21 Sreca |          hitro, mudilo se mu je, slišal je že od daleč zamolklo
22 Sreca |          govoril besedice. Ko je slišal svoje ime, se je ozrl postrani
23 Sreca |        čudnim nasmehom. ~"Ali si slišal, Franc? Nič ne bo s tisto