Chapter

 1 VTemi |      bilo upanje -- zmerom še je živel človek v rakvi, živel je
 2 VTemi |         je živel človek v rakvi, živel je in je trkal na pokrov. ~"
 3 Greh  |        živo življenje in Tone je živel v njem, plaval je na silnih
 4 Greh  |    skrbeti. Tudi jaz bi rad tako živel... in popeljal bi se v mesto,
 5 Tinica|      neznano predmestje, kjer je živel kakor puščavnik. Izbica,
 6 Tinica|        padale oči še globlje... ~Živel je nekdaj kakor v omotici
 7 Tinica|          seboj, temveč če bi bil živel z ravnodušno zavestjo tisto
 8 Zaljub|         Moraš si misliti, da sem živel takrat kakor izgubljen pes,
 9 Zaljub|          njeno življenje, sem ga živel sam. Otrok je bila in tudi
10 Vedom |          grobu, filisterij pa bi živel veselo dalje in bi se pasel
11 Vedom |          misliš resnično, da boš živel?" ~"Živeti hočem!" ~"Ali
12 Vedom |        mi zdi že pusto in rad bi živel... Ali kako si uganil? Pravkar
13 Vedom |      tovarišev. Ni jih pogrešal. Živel je v vročih, bujnih sanjah.
14 Vedom |         vsa resnica. ~Ali je res živel kakor drugi v tem kratkem
15 Vedom |        bil rešil v življenje? Ni živel kakor drugi; v svojem srcu
16 Vedom |     znamenje, da ni mislil in ni živel kakor drugi, da so bili
17 Vedom |          si žejen!" ~V ~Jakob je živel, kakor jih živi brez števila,
18 Vedom |         je hodil med njimi in je živel prav isto življenje, ali
19 Sreca |  pozdravil. ~"Glej, in jaz bi ne živel! Ta človek živi, zato ker
20 Sreca | neizoranem polju... In jaz bi ne živel?" ~Ne da bi bil trkal, je
21 Sreca |    darovala ljubezen. V sreči si živel pa misliš za srečo? Kam?
22 Sreca |          pokrajini. In jaz bi ne živel, dokler ne ugasne poslednji