Chapter

 1 MimoZ |          kakor da bi m‚l prosó. Na njegovem obrazu ni niti sledú bolečine --
 2 BrezD |        ljudem lepoto, ki je bila v njegovem srcu. Niti o svoji domovini,
 3 BrezD | zatrepetala je lepota ki je bila v njegovem srcu in ki si ni upal, da
 4 BrezD |             Toda nič več ni bilo v njegovem glasu tistega tihega, skoro
 5 BrezD |         Toliko trpljenja je bilo v njegovem pripovedovanju, da mi je
 6 Greh  |    vsenaokoli, tako je bila tudi v njegovem srcu; nič lepega in veselega
 7 Greh  |           proseč, jokajoč glas.  V njegovem srcu se je vzdigala silna,
 8 Tinica|        tistemu obrazu, ki je bil v njegovem srcu in ki ga je gledal,
 9 Tinica|           tiho in mirno; in tudi v njegovem srcu je bilo čudoprazno,
10 Tinica|    škodoželjni grohot, ki je bil v njegovem glasu: ~"Tinica!" ~III ~
11 Tinica|        Zmerom je glodal še strah v njegovem srcu, ali prevpilo ga je
12 Tinica|        lepega, sončnega je bilo na njegovem obrazu takrat, ko je praznoval
13 Tinica|         pred njim, ne za njim -- v njegovem srcu je bila "preteklost"
14 LepaV |           sta in v glasu njenem in njegovem je bilo nekoliko trpkosti,
15 LepaV |    prijazne ljubezni, ki je bila v njegovem glasu, in komaj je čutila
16 LepaV |       tedaj se je zgenila žalost v njegovem srcu, vzdignilo se je hrepenenje
17 Vedom |           Pravili so čudne bajke o njegovem vagabundstvu in bolj češčen
18 Vedom |          bilo več kapljice potu na njegovem čelu, lica so bila razpaljena,
19 Vedom |           v zadregi. Krničar je ob njegovem pripovedovanju gledal na
20 Vedom |    govorile in čutile in živele po njegovem ukazu. Prišle so -- ali
21 Sreca |         gorela poslednjikrat kri v njegovem obrazu... ~Zavidni so ljudje
22 Sreca |            in srd se je vzdignil v njegovem srcu. Ustnice so mu vztrepetale