Chapter

 1 OPresc|        sami smo bili -- nad nami nebo, kjer so begali jesenski
 2 OPresc|          je bilo takrat zasijalo nebo izza oblakov. Blato je bilo
 3 OPresc|       trudni, nismo videli neba. Nebo pa se je temnilo zmerom
 4 OPresc| neokretne, lesene. ~Nižalo se je nebo in je temnelo, z velikimi
 5 OPresc|       prej na desni, je izginil. Nebo se je čisto približalo,
 6 Greh  |        hitro. Tone se je ozrl na nebo, in ko je videl, da je otemnelo
 7 Greh  |          kresnica v temnem grmu. Nebo pa se je še svetilo, v prelepi
 8 Greh  |      šipo je sijalo nanj večerno nebo. ~Tone je sedel na kamen,
 9 Tinica|         je oblivalo z rdečo bojo nebo nad daljnim holmom. Tudi
10 LepaV |        padajo veliki beli kosmi; nebo se je bilo združilo z zemljo,
11 Zaljub| odkritosrčnosti polna lažnivost! Nebo je jasno, kakor ribje oko,
12 Vedom |       ter si brisal naočnike... ~Nebo je gorelo v belem plamenu;
13 Vedom |         bile suhe in vroče kakor nebo nad njima. ~Tam je bila
14 Vedom |         ulicah Krničar in Jakob. Nebo je bilo čisto blizu, tako
15 Sreca |   prikazale in temni se tam doli nebo. Zapni si suknjo, Franc!... ~
16 Sreca |        hodi in kakor hodi, temni nebo nad njim. Oblečen je človek
17 Sreca |          vzdignile; odprlo se je nebo in je zasijalo v čudežni
18 Sreca |    prijatelj, ali je danes jasno nebo, ali sije sonce? Če je oblačno,
19 Sreca | pokrajino mirno predspomladansko nebo... ~* ~"Barica!" ~Stopila
20 Pozdr |         sijalo oranžasto večerno nebo. In vstal sem in sem hodil
21 Poet  |       morda; na vzhodu je sivelo nebo. ~Bilo je prvikrat in samo
22 Poet  |      dalje po svoji strmi poti. ~Nebo je bilo vse sivo, znočilo