Chapter

 1 MimoZ |  videl neba, ni me dosegel s ceste prazniški šum. In vendar
 2 MimoZ |    šum. In vendar je bilo do ceste komaj par korakov; skozi
 3 MimoZ | vozila jadrno mimo okamenele ceste. Gledal sem jih, koprneče
 4 MimoZ |     moja koliba, mimo široke ceste, ki je bila tako natlačena
 5 OPresc|  njimi so begale sence preko ceste, preko streh in na polje,
 6 OPresc|   bil holm... In tudi v‚like ceste ni bilo nikjer. ~Vsa nas
 7 OPresc|   bil upognjen, šla je preko ceste z drobnimi, trudnimi koraki;
 8 OPresc|   travo. Lojze je stal sredi ceste in je gledal s široko odprtimi
 9 VTemi |       Zapihal je veter preko ceste in vzdignil se je prah. ~
10 VTemi |    počasi in omahovaje preko ceste od te strani na ono in je
11 VTemi | gosti koraki so bežali preko ceste, oddaljevali so se in so
12 Greh  |   prijel za ušesa!" Na sredo ceste je stopil in zdaj gleda,
13 Zaljub|  napravili boljše, da bi šli ceste pometat; tako bi lajali
14 Zaljub|     pred njo, v blato, sredi ceste, vpričo ljudi, tako da bi
15 Zaljub|      utihnil, bežal je preko ceste preko visokih nočnih streh;
16 Vedom |      samega sebe in ljudi in ceste in vsega sveta. Ali zdaj
17 Sreca |   razlili so se preko široke ceste, žareča bela reka se vije
18 Sreca |      ga je potisnil na sredo ceste. Opotekel se je in se je
19 Sreca |      ne zaželiš nikoli preko ceste, tja preko onih gora, ki
20 Sreca |     da nisem za nobeno rabo? Ceste bi šel pometat, če bi ne
21 Poet  | ugledal sonce in se domislil ceste, pa se je vznemirilo njegovo
22 Poet  |  bolesti. Ni bilo več široke ceste, ne jagnedov, proti belemu