Chapter

 1 OPresc|      v tistem trenotku se je zasvetilo na vzhodu, kakor slavolok
 2 VTemi |   svetilki in jo je privila; zasvetilo se je, toda spet je temnel
 3 Greh  |   koraki njegovih bosih nog. Zasvetilo se je medlo, prišel je do
 4 Greh  |      odprte. ~In tedaj se je zasvetilo na kupoli, prav na tistem
 5 Greh  |    od svetlega nočnega neba. Zasvetilo se je in je svetilo mirno. ~
 6 Greh  |         Samo brž, o Jezus!" ~Zasvetilo se je medlo, prikazalo se
 7 Greh  |  kadar je padla solza, se je zasvetilo. ~"Ali ne maraš kruha, Tone?" ~"
 8 Greh  |      in glej, na hribu se je zasvetilo in hrib je bil hipoma čisto
 9 Greh  |      Kakor da bi se mu nekaj zasvetilo, je zamežnil z očmi in strnil
10 Greh  |     sem pač storil? -- ~Toda zasvetilo se je samo in je švignilo
11 Greh  |      mirno, samo časih se je zasvetilo nekaj belega v soncu, svetla
12 Tinica| kolobarju. Odprl se je svet, zasvetilo se je sonce, prijazno mu
13 Tinica|     Tako se je bilo nenadoma zasvetilo, prišlo je k njemu v nedolžni
14 Tinica| velikimi vprašujočimi očmi. ~Zasvetilo se je nenadoma in minilo
15 Zaljub|   sredi te noči se je mahoma zasvetilo, zableščalo se mi je pred
16 Zaljub|     luna in par žarkov se je zasvetilo na steni. Natakar je spal;
17 Sreca | grive so vihrale do obzorja. Zasvetilo se je žarno tam nad gozdom;
18 Sreca |     kakor daljni blisk se je zasvetilo za obzorjem, ugasnilo je...
19 Sreca |   krvav‚; izza oblakov se je zasvetilo, zasvetila se je kosa nad
20 Sreca |         Glej, hiša ob cesti, zasvetilo se je nezagrnjeno okno.
21 Pozdr |   njenim vratom se je mahoma zasvetilo -- na pohlevnem rožastem