Chapter

 1 OPresc|         Toda šla je. ~Sprva se nismo ustavili nikjer, hodili
 2 OPresc|      je bila že blizu vas, ali nismo je mogli videti, dokler
 3 OPresc|        je mogli videti, dokler nismo bili tam, ker je bila skrita
 4 OPresc|       smo vso vas, nobene hiše nismo pozabili; imeli smo naposled
 5 OPresc|        kdo potegnil za rokav. ~Nismo še hodili dolgo, ko smo
 6 OPresc|        sopla je že "težko, ali nismo se zmenili zanjo. ~Zašli
 7 OPresc|       bila pokrajina. ~"Kaj se nismo izgubili?" je vprašala Hanca.
 8 OPresc|       nikoder ni bilo človeka. Nismo vedeli zakaj, ali bojazen
 9 OPresc|      dalje. Bežali smo, dokler nismo več videli hiše. Zasopli
10 OPresc|        rokah; toda jokala ni. ~Nismo si upali pogledati drug
11 OPresc|   drugemu v oči, tudi govorili nismo nič. Tihi in žalostni smo
12 OPresc|       mi zdaj, da sploh nikoli nismo mislili nanje, že od začetka
13 OPresc|      globokimi lužami pokrita. Nismo še hodili dolgo, ko smo
14 OPresc|     mahoma smo stali pred njo, nismo je bili ugledali prej. Od
15 OPresc|       sklonjeno glavo, trudni, nismo videli neba. Nebo pa se
16 OPresc| malodušnost je bila v nas. Nič nismo govorili, nismo se ozrli
17 OPresc|       nas. Nič nismo govorili, nismo se ozrli drug drugemu v
18 OPresc|        nas je bilo, tako da se nismo upali ozreti. Že je bila
19 OPresc|    ravan! ~Trudni smo bili, da nismo mogli več koraka dalje.
20 Vedom |     tudi. Pa kaj, še godrnjati nismo smeli! Tam je stal namreč
21 Sreca |        ne glej tako zlovoljno, nismo prišli s slabimi namerami...