Chapter

 1 Greh  |     je bilo sonce za streho. ~Vstal je in je stopil pred odprte
 2 Greh  |       opravil še ničesar. -- ~Vstal je in truden je bil, da
 3 Tinica|     so bile njegove ustnice. ~Vstal je, zibalo se mu je motno
 4 Tinica|     Govorila je še, ali on je vstal, opotekel se je kakor pijan
 5 Tinica|  mraka bele nežne roke, ko je vstal, vzel paleto in čopič ter
 6 NaGolg|      drevje na ulico. Nato je vstal ter šel z neodločnimi, plašnimi
 7 LepaV |       vroče trepetajoče roke. Vstal je in je stal pred njo in
 8 LepaV |    vsega ovladalo, tako da je vstal in se sklonil k njej ter
 9 Sreca |    udarcev, tako ozdravim!" ~"Vstal je in si je oblačil suknjo. ~"
10 Sreca | pozabili smo nate; kako da si vstal?" ~"Zaspati nisem mogel
11 Sreca |   Poklicalo me je in tako sem vstal." ~"Blagor ti, ki si slišal!" ~
12 Sreca |      plaho oko... In tako sem vstal in sem šel za njim, kamor
13 Sreca |  kamor so ga vodili koraki... Vstal je in je šel za njo, ki
14 Sreca | spomnila Barica. ~Gorjanec je vstal. ~"Torej, če misliš... čas
15 Sreca |     zdi se mi, da bi lahko še vstal, napotil se po ulicah, kjer
16 Sreca |       bi ob takih okoliščinah vstal ter se napotil s silnimi
17 Sreca |       in tudi Gorjanca, ki je vstal izza mize ter ga pozdravil
18 Pozdr |    oranžasto večerno nebo. In vstal sem in sem hodil po širokih
19 Pozdr |   tako šumečih in tako tihih; vstal sem in sem hodil in sem
20 Poet  |  poslednja prešerna misel... ~Vstal je ter se opotekal dalje,