Chapter

 1 MimoZ |        oči, že ves večer, o, že vso večnost, in niti koraka
 2 BrezD |      dalje -- in če bi preromal vso božjo zemljo od izhoda do
 3 OPresc|  gležnjev v blato. ~Obredli smo vso vas, nobene hiše nismo pozabili;
 4 OPresc|   karkoli... ~Molčali smo skoro vso pot, odkar smo se bili odpravili
 5 OPresc|        kakor veliko belo mesto, vso svojo jasno luč je razlivala
 6 VTemi |      tem", ki je bila napolnila vso izbo in tam zunaj vso cesto
 7 VTemi | napolnila vso izbo in tam zunaj vso cesto in ves svet. ~Deževalo
 8 Greh  |       hitel do vrha, sunil je z vso silo in nato je stal mirno
 9 Greh  |    zamahoval je enakomerno in z vso silo, sopel je težko, kolena
10 Greh  |         in ostri rob je padel z vso močjo naravnost na čelo,
11 Tinica|        in prespal lepo spomlad. Vso dušo mu je obvladal ta strah,
12 Tinica|        sanjala je nemirne sanje vso noč, tako da se je vzbudila
13 Tinica|    njemu s komaj polzavedno, še vso otroško ljubeznijo. Ljubila
14 LepaV |         bila legla na mesto, na vso mrzlo mrtvo zemljo. Veliki
15 Zaljub|     kakor otrok -- ljubila je z vso dušo, s tisto prelepo, čisto
16 Vedom |        osvojila njegovo dušo in vso njegovo kri. Rad je imel
17 Vedom |        je bil oči in je ugledal vso lepoto naokoli, lepoto tistega
18 Sreca |        je že, senca že leži nad vso pokrajino, sega že preko
19 Sreca |       dolgo, zakrivala mu je že vso ovratnico; iznad lic so
20 Sreca |      suknjo in je odkobalil, na vso tiho zemljo je legla noč...