| Table of Contents | Words: Alphabetical - Frequency - Inverse - Length - Statistics | Help | IntraText Library | ||
| Alphabetical [« »] bežali 6 bežecih 1 beži 2 bi 636 bic 2 bij 4 bije 1 | Frequency [« »] 863 so 776 na 708 da 636 bi 490 bil 441 ni 407 ne | Ivan Cankar Mimo življenja IntraText - Concordances bi |
Chapter
1 MimoZ | sončni žarki... raztopilo bi se človeku srce... Silni 2 MimoZ | potreba sovraštva; ali zakaj bi me ne zanimalo, kar se gnete 3 MimoZ | zasenčil sem oči z dlanjó, da bi videl natanko. Saj se ne 4 MimoZ | roko, upognila je glavo, da bi se branila; zmerom nižje 5 MimoZ | da je utonil -- kakor da bi se bila posušila bilka na 6 MimoZ | nisem njegov varuh! Naj bi se ne bil rinil v gnečo... 7 MimoZ | posebno visoko, kakor da bi m‚l prosó. Na njegovem obrazu 8 MimoZ | rdečem plamenu, kakor da bi gorele. Po teh cerkvah sem 9 MimoZ | niti koraka dalje... Kdo bi jih rešil, kdo bi jim zaklical?... 10 MimoZ | Kdo bi jih rešil, kdo bi jim zaklical?... In če bi 11 MimoZ | bi jim zaklical?... In če bi se osvestile oči, če bi 12 MimoZ | bi se osvestile oči, če bi omahnile roke, izpustile 13 BrezD | že zmerom bolj daleč, že bi moral zasenčiti oko, da 14 BrezD | moral zasenčiti oko, da bi jo videl, kako se blešči 15 BrezD | otrok in si ni upal, da bi pokazal ljudem lepoto, ki 16 BrezD | na vsem božjem svetu, da bi pripovedoval o domovini, 17 BrezD | bajni deveti deželi; da bi govoril v jeziku, ki ga 18 BrezD | srcu in ki si ni upal, da bi ji odprl duri. ~"Ali si 19 BrezD | nisem vedel, zakaj; kakor da bi me bil kdo poklical z ukazujočim 20 BrezD | mogel geniti, ni se smel. Če bi stopil v kup‚, bi ga potegnilo 21 BrezD | smel. Če bi stopil v kup‚, bi ga potegnilo za vrat in 22 BrezD | koprnenju!... Ne dalje -- in če bi preromal vso božjo zemljo 23 BrezD | izhoda do zahoda, ne našel bi doma nikjer, zakaj ni ga 24 OPresc| tam za hribi. Ne prišli bi domov s praznimi vrečami. 25 OPresc| praznimi vrečami. Jabolk bi nam dali, hrušk, polne peharje, 26 OPresc| meni nejasno in boječe, da bi se vrnili; spogledali smo 27 OPresc| rasle ob poti. Kakor da bi se nič ne premikali in bi 28 OPresc| bi se nič ne premikali in bi bilo vse mirno, začarano. 29 OPresc| in je pohitel na holm, da bi se ozrl naokoli. ~"Tam je 30 OPresc| vse je bilo tiho, kakor da bi imeli mrliča v vsaki hiši. 31 OPresc| prijetno in lahko, kakor da bi se bil Bog ozrl na nas... ~ 32 OPresc| dolina; zdi se mi, kakor da bi je ne bilo več... ~Bili 33 OPresc| šli smo dalje, kakor da bi nas bil kdo potegnil za 34 OPresc| je izgubljala, kakor da bi zapirali tam gori svetla 35 OPresc| visoko ogrodje, kakor da bi stala tam smrt in zamahovala 36 OPresc| je daleč naokoli. "Kako bi se izgubili? Tam so sveti 37 OPresc| da so bila jabolka, bilo bi lahko karkoli... ~Molčali 38 OPresc| oči tako tihe, kakor da bi gledale in nič ne videle. 39 OPresc| srepo in lokavo, kakor da bi nas bila zapazila že od 40 OPresc| zapazila že od daleč in bi nam zdaj hudobno mežikala 41 OPresc| ni bilo nikoli, kakor da bi se pogrezala ravnina zmerom 42 OPresc| smo bili blatni, kakor da bi imeli debele sive nogavice. ~ 43 OPresc| žalostno, toda Lojze kakor da bi ne čutil žalosti. Dolga 44 OPresc| Ali nihče ni rekel, da bi se vrnili, in tudi mislil 45 OPresc| tedaj je to steza. Čemu pa bi jih bili položili?" ~Vsi 46 OPresc| drug drugemu v obraz, da bi ne zajokali. Sedeli smo 47 OPresc| bolj se je udiralo. ~"Tam bi bili ostali!" je izpregovoril 48 OPresc| Zabobnelo je zamolklo, kakor da bi tam daleč, za hribom drdrali 49 OPresc| z obema rokama... ~Tako bi pač hodila v večnost, Hanca... ~ 50 OPresc| se mu premikale, kakor da bi hotel izpregovoriti. ~Hanca 51 OPresc| bila upognjena do pasu, bi še držati ne bilo treba; 52 OPresc| počivalo breme -- kakor da bi sedelo udobno tam na skrivljenem 53 OPresc| bolj prijetna misel, da bi legel v blato, v lužo ter 54 OPresc| zazvenelo čudno, kakor da bi zaklenkal sredi pokrajine 55 OPresc| dvigal se je v grlo, kakor da bi nas grabilo za vrat. Tresel 56 OPresc| prestavljala je noge tako, kakor da bi hodila za šalo po vrvi. 57 OPresc| se nam tresle, kakor da bi bili preromali večnost, 58 OPresc| visele ob životu, kakor da bi mu bile umrle. ~"Stopi!" 59 OPresc| zaklenkalo žalostno, kakor da bi zvonilo umirajočemu. Lojze 60 OPresc| sesti v travo ob poti, da bi si odpočil, toda pokleknil 61 OPresc| Tudi meni je bilo, kakor da bi stal na gugalnici; zibala 62 VTemi | cesti navzdol, kakor da bi koga pričakovala. Čas bi 63 VTemi | bi koga pričakovala. Čas bi bil, da bi prišla mati; 64 VTemi | pričakovala. Čas bi bil, da bi prišla mati; šest je že 65 VTemi | Prisedla je k mizi, da bi igrala s sestro in bratom. 66 VTemi | Tončka se je vzdignila, da bi šla v kuhinjo in iskala 67 VTemi | so se zamislili. Govorili bi bili živahno in veselo o 68 VTemi | spomnila se je tudi na reči, ki bi jih drugače ne opazila. 69 VTemi | skrb na obrazu... Samo zdaj bi ne smelo biti tako, zakaj 70 VTemi | prestrašen je bil, kakor da bi se bližalo nekaj neveselega. ~ 71 VTemi | kaplja ob okno, kakor da bi potrkala nevidna roka. ~" 72 VTemi | je zahreščalo, kakor da bi se vrtilo s čudovito naglostjo 73 VTemi | Upanje je utihnilo, da bi ne motilo prijetnih korakov. 74 VTemi | zgodi čudež tudi zdaj. Kaj bi ne bil greh, da bi bilo 75 VTemi | Kaj bi ne bil greh, da bi bilo zastonj vse to upanje? 76 VTemi | zastonj vse to upanje? Kaj bi ne bila pregrešna misel, 77 VTemi | Zapihal je veter in kakor da bi stresel in udaril z močno 78 VTemi | po izbi in so iskali, če bi bil kje ostanek sveče. Po 79 VTemi | misliti in ne izreči. Umrl bi človek, če bi ji pogledal 80 VTemi | izreči. Umrl bi človek, če bi ji pogledal naravnost v 81 VTemi | mogla vzdigniti rok, da bi si zakrila lica -- tam je 82 VTemi | tihim in plašnim glasom, da bi ne dramila zlè tišine, ki 83 VTemi | lica so bila bleda. ~"Da bi bila luč!" ~Iskali so vdrugič, 84 VTemi | nikoli tako jasno; kakor da bi jo bila ugledala prvikrat 85 VTemi | silnimi rokami; kakor da bi jo hotel vzdigniti, treščiti 86 VTemi | počasi, po prstih, kakor da bi iskale luči. Zahreščale 87 VTemi | prekrižane na prsih. ~Zakaj bi moralo biti in zakaj nocoj? 88 VTemi | od okna do duri. Zakaj bi nehala nocoj? In ko je izgovorila 89 VTemi | odprle tako nalahko, kakor da bi se odpahnile same. Na pragu 90 VTemi | je bila v izbi; kakor da bi ugasnila luč in bi bila 91 VTemi | kakor da bi ugasnila luč in bi bila vsenaokoli neprodirna 92 VTemi | je trkal na pokrov. ~"Da bi že prišli mati!" je prosila 93 VTemi | je prosila Tončka. ~"Da bi bila luč!" ~Ana se je prijela 94 Greh | sonce na belem hribu. Tja bi šel človek, tja daleč za 95 Greh | čudesne svetlobe... Tja bi šel človek, tja daleč... ~ 96 Greh | Tipal je ob zidu, da se ne bi spotaknil na strmih stopnicah; 97 Greh | oglasilo se je, kakor da bi brusil nož ob pilo; kakor 98 Greh | brusil nož ob pilo; kakor da bi brusila smrt koso. ~V tramovju 99 Greh | poševno kositrno streho, da bi prišel do križa ter se naslonil 100 Greh | njegovo srce in zastokal bi sam, zajokal. Toda klicati 101 Greh | vzdignile so se časih, da bi zakrile oči. ~Utrudila se 102 Greh | silna, divja zloba. Kakor da bi se bile odprle durce tam 103 Greh | durce tam doli v srcu in bi čepela na pragu čudna žival 104 Greh | nosom in zelenimi očmi in bi iztegala počasi dolge koščene 105 Greh | stokajoči, proseči glas, človek bi zgrabil, zgrabil, zasekal 106 Greh | glavo ob kamen. Kakor da bi bil s kladivom, s čudnim 107 Greh | kupole, šel je naravnost, da bi bežal. Ali domislil se je 108 Greh | na očitnem kraju; kdor bi prišel, bi videl od daleč. 109 Greh | očitnem kraju; kdor bi prišel, bi videl od daleč. Vrnil se 110 Greh | Nato je šel hitro, ne da bi se ozrl. ~Toda ozrl se je, 111 Greh | videl, a našel jo je, ne da bi iskal; kratka je bila in 112 Greh | tako težka je bila, da bi je več ne vzdignil; in obrnil 113 Greh | vzdignil; in obrnil se je, da bi šel. V tistem trenotku so 114 Greh | težko kakor v sanjah; bežal bi in ni mogel. In tudi svetlo 115 Greh | in iztegoval je roke, da bi hodil varno. Prišel je do 116 Greh | je in domislil se je, da bi molil, toda ni mogel moliti. 117 Greh | truden je bil in bolan, da bi legel v kot in se sključil 118 Greh | in že se je okrenil, da bi se ji ognil, pobegnil preko 119 Greh | je vse izgubljeno, čemu bi še lagal? ~"In potem sem 120 Greh | čula vse tudi ona, zakaj bi se zdaj lagal in izgovarjal? 121 Greh | klancu, po dolini. Kako bi se torej ne bilo slišalo, 122 Greh | Tone pa je pomislil, če bi zdaj brž ne skočil ter pobegnil, 123 Greh | skočil ter pobegnil, predno bi se vrnila branjevka. Toda 124 Greh | ter se je napravila, da bi zaprla štacuno, ker je bilo 125 Greh | ob jarku. Bal se je, da bi ga kdo ne ogovoril sredi 126 Greh | sem!" ~-- Vse vedo, čemu bi se lagal? -- ~"In nato sem 127 Greh | me vpraša naravnost. Kako bi bilo mogoče, da bi ne vedel, 128 Greh | Kako bi bilo mogoče, da bi ne vedel, kako bi me drugače 129 Greh | mogoče, da bi ne vedel, kako bi me drugače tako srepo pogledal? 130 Greh | srepo pogledal? Kakor da bi mi bilo zapisano na čelu. -- 131 Greh | zmerom v svojih mislih in bi ne slišala, če bi kričalo 132 Greh | mislih in bi ne slišala, če bi kričalo in stokalo pod oknom. 133 Greh | Tonetu je bilo težko, da bi zajokal na glas. Tudi on 134 Greh | prikazala senca, kakor da bi šel zunaj sključen človek 135 Greh | sključen človek mimo. ~-- Ko bi mogel zdaj zaspati -- je 136 Greh | je mislil Tone -- in ko bi se zjutraj vzbudil in bi 137 Greh | bi se zjutraj vzbudil in bi bilo vse samo sanje. In 138 Greh | vse samo sanje. In potem bi bilo vse boljše in Bog bi 139 Greh | bi bilo vse boljše in Bog bi pomagal, mati bi bila vesela 140 Greh | in Bog bi pomagal, mati bi bila vesela in vsega bi 141 Greh | bi bila vesela in vsega bi bilo dovolj. Da, jutri zjutraj 142 Greh | jutri zjutraj že, v nedeljo, bi sijalo v izbo veselo sonce 143 Greh | veselo sonce in na mizi bi se kadilo, dišalo bi po 144 Greh | mizi bi se kadilo, dišalo bi po kavi, hlebec kruha bi 145 Greh | bi po kavi, hlebec kruha bi bil zraven z lepo rumeno 146 Greh | rumeno skorjo; napravljal bi se v cerkev, mati pa bi 147 Greh | bi se v cerkev, mati pa bi nalivala kavo in govorila 148 Greh | nalivala kavo in govorila bi o novi maši... Vroče mu 149 Greh | več misliti na tisto, to bi bilo najboljše. Tako živeti, 150 Greh | najboljše. Tako živeti, kakor da bi se ne bilo zgodilo in kakor 151 Greh | bilo zgodilo in kakor da bi ne bilo nikoli nocojšnjega 152 Greh | mogel, ni si upal; kakor da bi oskrunil z ustnicami svete 153 Greh | Vzdignil se je, da bi se oblekel in šel. Ob oknu 154 Greh | je vse izgubljeno, čemu bi se zdaj mučil? Tudi na hlačah, 155 Greh | Prijel je odejo in tiho, da bi ne slišala mati, si je brisal 156 Greh | zjutraj bo vse krvavo! Da bi jo kam skril, zakopal! -- ~ 157 Greh | očmi. ~Tone je čakal, da bi prišlo bliže; čakal je in 158 Greh | žalosten. Postal je, da bi poslušal, toda glej, zdaj 159 Greh | videl vse naokoli, kakor da bi bile dvoje svetlih luči 160 Greh | navzdol, stopal je varno, da bi se ne ranil, ker je bila 161 Greh | globoko pod klancem, legel bi in se sključil in zatisnil 162 Greh | nanj. ~Ozrl se je, kakor da bi ga bilo poklicalo, in glej, 163 Greh | čisto pred njim, iztegnil bi roko in posegel tja. Svetilo 164 Greh | glas, zajokalo je, kakor da bi bila zajokala noč sama. 165 Greh | ni mogel kričati... Da bi skočil preko črnega potoka, 166 Greh | napravljal v cerkev, da bi zvonil k jutranji maši. 167 Greh | in je šel dalje. ~-- Kako bi šele izpraševali, ko bi 168 Greh | bi šele izpraševali, ko bi šel po veliki cesti! -- 169 Greh | cesti! -- si je mislil. Zdaj bi moralo pač že zvoniti in 170 Greh | Presneti fant, zaspal je! Ali bi ga prijel za ušesa!" Na 171 Greh | zaprte in okna, kakor da bi bilo znotraj vse izumrlo. 172 Greh | ko je posegel v grm, da bi upognil težko polno vejo, 173 Greh | zgodi karkoli. -- ~Kakor da bi se mu nekaj zasvetilo, je 174 Greh | in strnil obrvi. ~-- Kaj bi se pač zgodilo? Kaj sem 175 Greh | daleč se je videlo, kakor da bi stale mirno, samo časih 176 Greh | po stezah preko polja, da bi ne srečaval ljudi. Čevlji 177 Greh | začutil, da je truden in da bi spal... lepo zatisnil oči, 178 Greh | lepo zatisnil oči, in vse bi minilo, nič misli več, ne 179 Greh | pred odprte duri. ~-- Kaj bi se zgodilo, če bi skočil 180 Greh | Kaj bi se zgodilo, če bi skočil zdaj doli na cesto? 181 Greh | cesto? Tako nizko je, da bi se komaj oprasnil. In čemu 182 Greh | komaj oprasnil. In čemu bi skakal? -- ~V tistem trenotku 183 Greh | vsega dobrega dovolj. Tja bi šel človek in še dalje bi 184 Greh | bi šel človek in še dalje bi šel, do morja. In preko 185 Greh | Tako zaduhlo je tukaj; spal bi. -- ~Legel je in ni mogel 186 Greh | Postala je in je čakala, da bi Tone izpregovoril in da 187 Greh | Tone izpregovoril in da bi potem morda sedla poleg 188 Greh | poleg njega v seno in da bi govorila, kakor sta govorila 189 Greh | zdaj ne ve natanko, rada bi po ovinkih spravila iz mene. -- ~ 190 Greh | stopnic in je čakala, da bi jo ogovoril. Ko so utihnili 191 Greh | ki je bil na dnu. ~-- Da bi se že znočilo! Kako počasi 192 Greh | spodaj, se je skril, da bi ga kdo ne opazil. ~-- Kako 193 Greh | misliti, ne skrbeti. Tudi jaz bi rad tako živel... in popeljal 194 Greh | tako živel... in popeljal bi se v mesto, iz mesta še 195 Greh | istem mestu. Samo pogledati bi bilo treba -- takoj bom 196 Greh | naporno in težko je čakal, da bi dosegla senca vrh visoke 197 Greh | nova vrsta opeke. ~-- In če bi bilo vse tako, če bi, postavim, 198 Greh | če bi bilo vse tako, če bi, postavim, nihče še nič 199 Greh | slutil, nič ne vedel, potem bi se dalo pač še napraviti, 200 Greh | še napraviti, vsaj čakati bi se dalo... Vse bi lepo pospravil, 201 Greh | čakati bi se dalo... Vse bi lepo pospravil, skril kam 202 Greh | oprezno, tihotapsko, da bi ne zaškripale in bi slišala 203 Greh | da bi ne zaškripale in bi slišala mati, ki je bila 204 Greh | sam tih, miren gozd. Tja bi šel človek, izgubil se in 205 Greh | bolj počasi, bal se je, da bi koga ne srečal. ~-- Samo 206 Greh | koga ne srečal. ~-- Samo da bi prišel varno do pokopališča 207 Greh | vrtom cerkovnik in čaka, da bi zaklenil duri v zakristijo. 208 Greh | Morda jih je že zaklenil, da bi prišel prej v krčmo. ~Prestrašil 209 Greh | ne pomislim... že takrat bi bil moral ravnati vse drugače. -- 210 Greh | in stopil je že hitro, da bi skočil s par koraki do duri, 211 Greh | pometat pred oltar... Kako bi se zdaj vrnil? Nocoj mora 212 Greh | je mudilo v krčmo. Lahko bi se kaj vžgalo. -- Ugasnil 213 Greh | daljavo, do lepega neba... Tja bi šel človek, tja daleč... ~ 214 Greh | čemu tratim čas? Precej bi bil moral storiti in zdaj 215 Greh | prijeti. ~Šel je dalje, da bi poiskal telo; na kupoli 216 Greh | je in truden je bil, da bi se opotekel. Mimo obraza 217 Tinica| je bil in zdrav, kakor da bi se bil po prečuti noči, 218 Tinica| pred njim in ni se bal, da bi zašel. ~Kakor se je spremenil 219 Tinica| premajhno njegovo srce, da bi jo obseglo. Že se je skoro 220 Tinica| se je stresel, kakor da bi se bil domislil nečesa strašnega 221 Tinica| stopil je v kavarno, da bi si odpočil. Osvobodil bi 222 Tinica| bi si odpočil. Osvobodil bi se rad težke groze, ki je 223 Tinica| legla na njegovo srce, rad bi odgrnil motno zagrinjalo, 224 Tinica| ne bo več. Ali kakor da bi te pričakovala -- kadar 225 Tinica| bežal naravnost, kakor da bi taval ponoči v kolobarju. 226 Tinica| se je zavedal, kakor da bi uničeval ponesrečeno pokrajino. 227 Tinica| veselja, še sredi želje, da bi razpel platno ter se skušal 228 Tinica| tako nenadno; namesto da bi se rešil sam in da bi ob 229 Tinica| da bi se rešil sam in da bi ob tem pač zakrvavel do 230 Tinica| golobradi fant in prav in dobro bi bilo, da bi mu poljubil 231 Tinica| prav in dobro bi bilo, da bi mu poljubil roko v znamenje 232 Tinica| je dotaknil, lilije same bi začrnele, če bi se ozrl 233 Tinica| lilije same bi začrnele, če bi se ozrl nanje. Kako je sijalo 234 Tinica| obleke. ~Zaželel si je, da bi se vrnilo tisto življenje. 235 Tinica| vrnilo tisto življenje. Lahko bi se vrnilo in zdaj je čas, 236 Tinica| smehljale: "Prav in dobro bi bilo, da bi mu poljubil 237 Tinica| Prav in dobro bi bilo, da bi mu poljubil roko v znamenje 238 Tinica| svojega početja. Kakor da bi hotel ustvariti spomlad 239 Tinica| prehlastno, malo prenemirno, da bi sezidal, kar se je bilo 240 Tinica| Govorila sta, kakor da bi se nič ne bilo zgodilo, 241 Tinica| Zdrznil se je, kakor da bi se hotel otresti nečesa, 242 Tinica| megle. Ozrl se je nanjo, da bi našel v njenih očeh spomlad, 243 Tinica| Stopil je korak, da bi se obrnil od nje, ali noga 244 Tinica| kri v obraz, skočil je, da bi odprl duri, da bi stopil 245 Tinica| je, da bi odprl duri, da bi stopil pred njo, da bi jo 246 Tinica| da bi stopil pred njo, da bi jo udaril s pestjo v obraz... 247 Tinica| duri pred njim, narahlo, da bi ne čul, in zdaj je stala 248 Tinica| bilo vse lepše in Tinica bi bila ostala do polnoči, 249 Tinica| ležala na duši. Kakor da bi mislila glasno in kakor 250 Tinica| mislila glasno in kakor da bi bilo od prozornega stekla 251 Tinica| pogledal ji je v obraz. Rad bi bil govoril veselo, ljubeznivo, 252 Tinica| strahoma in hrepeneče, da bi vzdignila obraz, da bi se 253 Tinica| da bi vzdignila obraz, da bi se ozrla nanj, da bi se 254 Tinica| da bi se ozrla nanj, da bi se nasmehnila; čutil je, 255 Tinica| ga na svetu človeka, ki bi ne bil umazan, na obrazu 256 Tinica| bila velika. Namesto da bi bil grešil z mirno dušo, 257 Tinica| vsi in ker ni treba, da bi človek še govoril o tem, 258 Tinica| obsodba hinavstvo. Lepo rejen bi bil danes, rdeč in vesel, 259 Tinica| danes, rdeč in vesel, če bi se ne bil ukvarjal sam s 260 Tinica| ukvarjal sam s seboj, temveč če bi bil živel z ravnodušno zavestjo 261 NaGolg| Glej, še prepiral bi se!" ~Potegnila sta ga krepkejše, 262 NaGolg| prej nemirne, kakor da bi iskale opore, prijaznega 263 NaGolg| spremljali procesijo ljudje, ki bi jim človek ne vedel posla 264 LepaV | je ljubil strahoma. Kako bi mu pač odgovorila? Bilo 265 LepaV | ozre po tihi sobi. Prinesla bi mu bonbonov kakor otroku, 266 LepaV | pobožala, tako morda, da bi mu padli kuštravi lasje 267 LepaV | kuštravi lasje na čelo, in bi se zasmejala, kadar bi vzdignil 268 LepaV | in bi se zasmejala, kadar bi vzdignil glavo. ~Od sreče 269 LepaV | govorila sta šepetaje, da bi ne motila lepega miru, ki 270 LepaV | v njunih srcih. Kakor da bi se bila poznala že iz davnih 271 LepaV | sladek mir je bil v duši, da bi ga motila, če bi zgenila 272 LepaV | duši, da bi ga motila, če bi zgenila z roko, če bi morda 273 LepaV | če bi zgenila z roko, če bi morda odgrnila okno, da 274 LepaV | morda odgrnila okno, da bi posijal mesec v kupe. ~Vračale 275 LepaV | In tedaj se domisli, da bi napravila črno kavo. Ni 276 LepaV | bil odsvetoval, toda zakaj bi je ne pil? Samo majhno čašico 277 LepaV | vroče dišeče kave. Odprla bi narahlo duri, stopila k 278 LepaV | po prstih in nasmehljala bi se mu v oči. Tudi on bi 279 LepaV | bi se mu v oči. Tudi on bi se ji nasmehnil in bi ji 280 LepaV | on bi se ji nasmehnil in bi ji morda čelo nalahko pobožal 281 LepaV | pobožal roko. En sam trenotek bi bil, ali bil bi velik praznik. 282 LepaV | trenotek bi bil, ali bil bi velik praznik. Hodila je 283 LepaV | Hodila je oprezno, zato da bi ne slišal v sobo in da bi 284 LepaV | bi ne slišal v sobo in da bi ga iznenadila. Tako je odprla 285 LepaV | in je zavzdihnil. Morda bi postal in morda bi mu zasijale 286 LepaV | Morda bi postal in morda bi mu zasijale oči ob motnem 287 LepaV | oči ob motnem spominu, ko bi se ozrl na okno. Šel je 288 Zaljub| morale v sebi, ker drugače bi se vsa ta reč nikoli ne 289 Zaljub| sramežljivo lažnivostjo, zato da bi jih ne omazal strupeni dih 290 Zaljub| leto se je prehladil in bi bil kmalu umrl. Ali kakor 291 Zaljub| grotesknega. ~Slovenski umetniki bi morali delati anonimno; 292 Zaljub| zaničevano vrsto ljudi, ki bi napravili boljše, da bi 293 Zaljub| bi napravili boljše, da bi šli ceste pometat; tako 294 Zaljub| šli ceste pometat; tako bi lajali nanje samo psi, ki 295 Zaljub| sem si cigareto, zato da bi skril sam sebi svojo vznemirjenost. 296 Zaljub| ugledal, sem si zaželel, da bi bil njen lakaj; v tistem 297 Zaljub| je ljubil, toda pokleknil bi bil pred njo, v blato, sredi 298 Zaljub| ceste, vpričo ljudi, tako da bi videl svet moje lakajstvo. 299 Zaljub| svet moje lakajstvo. In to bi mi bilo dobro délo. Tisti 300 Zaljub| njen prijatelj! Skril bi glavo v blazino in bi se 301 Zaljub| Skril bi glavo v blazino in bi se jokal od sramu. Ali si 302 Zaljub| sem klonil glavo, kakor da bi me bila povabila usmiljenja 303 Zaljub| v tisti gorki želji, da bi pokleknil pred njo ter ji 304 Zaljub| trakove na čevljih, ali da bi hodil pred njo ter pometal 305 Zaljub| cesto z rokami, zato da bi si ne oprašila krila. ~Morda 306 Zaljub| mlada je še bila, človek bi si mislil, da ne sanja o 307 Zaljub| tako nevedni in zabiti, da bi človek še ne pljunil prednje -- 308 Zaljub| državni poslanec, in če bi ne bil nekoč stopil ministru 309 Zaljub| stopil ministru na kurje oko, bi bil danes tudi že dvorni 310 Zaljub| kamen na kamen, tako da bi si bil sezidal prav dostojen 311 Zaljub| bogastvom svojo dušo, ki bi bila drugače tako uboga, 312 Zaljub| zdaj sem se oddahnil, da bi se sladko odpočil... Kako 313 Zaljub| se sladko odpočil... Kako bi me ne ljubila, če sem jo 314 Zaljub| bile sanje, ali kakor da bi me mahoma udarilo po čelu -- 315 Zaljub| Ali je sploh mogoče, da bi se človek tako hitro spremenil? 316 Zaljub| brlele so tako dolgočasno, da bi se človek naslonil na katero 317 Zaljub| grde! Vse so bile suhe, da bi človek ne vedel, kaj z njimi. 318 Zaljub| tresle ter nategale, ne da bi se mogle odtrgati. Dirigentka 319 Zaljub| iztegnjenimi rokami... In takrat bi se bilo zgodilo nekaj zelo 320 Zaljub| zgodilo nekaj zelo čudnega, ko bi v tistem trenotku ne bil 321 Zaljub| dama -- o prijatelj, da bi ji mogel poljubiti mezinec, 322 Zaljub| pentljo okoli vratu. Zdaj bi bil njen gospod in njen 323 Zaljub| gospod in njen hlapec, ko bi tistega gumba ne bilo. ~ 324 Zaljub| odkritosrčne se kažejo, da bi človek mislil, njih srce 325 Zaljub| da je bila ženska. O, da bi tistega gumba ne bilo, o, 326 Zaljub| tistega gumba ne bilo, o, da bi ne bil razoran in zoprn 327 Zaljub| razoran in zoprn moj obraz, da bi ne bila tako zanikrna moja 328 Zaljub| zanikrna moja obleka, da bi ne bilo moje kretanje tako 329 Zaljub| smešno in nerodno! O, da bi bil sladki sirup na mojem 330 Zaljub| sirup na mojem jeziku, o, da bi bila moja kravata tako velika 331 Zaljub| spalnici Semiramide, o da bi se pisal baron Patapouf 332 Zaljub| pisal baron Patapouf in da bi imel svoj grajski dom, tako 333 Zaljub| gospa Humbertova! Prišel bi k nji in bi se poklonil, 334 Zaljub| Humbertova! Prišel bi k nji in bi se poklonil, kakor se poklanjajo 335 Zaljub| poklanjajo baroni. In ona bi iztegnila belo roko -- tako 336 Zaljub| ljubijo baroni -- in jaz bi jo poljubil, tako kakor 337 Zaljub| Ženska je in nasmehnila bi se, kakor se smehljajo ženske 338 Zaljub| človek ne more pljuvati, ko bi tako, ah, tako rad pljuval!..." ~* ~ 339 Zaljub| se mi pod in rečem ti, da bi mi bilo malo sitno, ko bi 340 Zaljub| bi mi bilo malo sitno, ko bi ne imel -- baron Patapouf! -- 341 Zaljub| se Bog vedi česa in šel bi za njim -- stopnic iskat... ~******** ~ ~ 342 Vedom | romantiško Golgato, drugače bi bil ugledal dolgočasno vodmatsko 343 Vedom | nenaravno rdeča luč, kakor da bi sijal skozi prozorno kožo 344 Vedom | poet!... Ampak toliko takta bi ji bil pa vendarle prisodil, 345 Vedom | pa vendarle prisodil, da bi vsaj mojega prijatelja ne 346 Vedom | tudi suknja je taka, da bi jo nataknil na kol ter postavil 347 Vedom | vprašal. Nimam take navade, da bi lazil suh po prodajalnicah 348 Vedom | je vsa tvoja, brez tebe bi bila nepotrebna in bi mi 349 Vedom | tebe bi bila nepotrebna in bi mi bila samo v nadlego. 350 Vedom | prijatelj in konec." ~To bi bil konec dolgega in neprijetnega 351 Vedom | na grobu, filisterij pa bi živel veselo dalje in bi 352 Vedom | bi živel veselo dalje in bi se pasel po sočnih zelenih 353 Vedom | in je izginila. ~II ~"Ali bi šel, ali ne bi šel?" si 354 Vedom | II ~"Ali bi šel, ali ne bi šel?" si je mislil. Ženiral 355 Vedom | pripravljal neprestano, da bi študiral dalje; ali izgovarjal 356 Vedom | rajši nego uradnik; neumno bi bilo, če bi se zakopal v 357 Vedom | uradnik; neumno bi bilo, če bi se zakopal v urad brez izpitov. 358 Vedom | Končal je hlastno, kakor da bi se bil izpozabil predaleč. 359 Vedom | si govoril časih. Takrat bi se bil prej zakopal v urad 360 Vedom | namenoma in pol zato, da bi prekinil molk. ~Jakob je 361 Vedom | Sami načrti me ovirajo, da bi delal, neprestano so okoli 362 Vedom | In bojim se zmerom, da bi ne začel prezgodaj. Kadar 363 Vedom | vznemirja in vabi snov, ki bi bila pripravna za roman: 364 Vedom | straši zdaj po ulicah! In če bi bil v tem sanjarjenju napravil 365 Vedom | napravil bogve koliko lepega, bi vse skupaj ne bilo vredno 366 Vedom | daljšem premoru: ~"Povedal bi ti, dragi moj, ali usta 367 Vedom | se mi zdi že pusto in rad bi živel... Ali kako si uganil? 368 Vedom | durmi. Začudil se je in bil bi se vrnil. Toda stopal je 369 Vedom | Vrnila se je v izbo, kakor da bi se ji bilo mudilo..." ~V 370 Vedom | bolje. Ni jim treba, da bi se obešali sami, -- bolj 371 Vedom | na takih mislih. Norčeval bi se, ali ni se mogel, izprevidel 372 Vedom | ni počakala med durmi, da bi se ozrl in da bi mi odgovorila? 373 Vedom | durmi, da bi se ozrl in da bi mi odgovorila? Saj je vedela, 374 Vedom | struna rahlega čuta, da bi jih opazil in da bi mislil 375 Vedom | da bi jih opazil in da bi mislil nanje. Kako mu je 376 Vedom | Zaželelo se mu je silno, da bi stal pred njo, da bi jo 377 Vedom | da bi stal pred njo, da bi jo pogledal z vsem pogledom, 378 Vedom | njo. In tudi svojo izbo bi rad videl, tudi tam se je 379 Vedom | mnogo izpremenilo, ne da bi bil kaj opazil. Bilo mu 380 Vedom | položil je pero na mizo, in da bi si oddahnil, je izpil kozarec 381 Vedom | tovariša in si je mislil: Kaj bi mi pač odgovoril, če bi 382 Vedom | bi mi pač odgovoril, če bi mu razložil svojo stvar? " 383 Vedom | razložil svojo stvar? "Tepec!" bi ti odgovoril. In kakor da 384 Vedom | pričakovala..." ~In bal se je, da bi mu ne spoznala misli na 385 Vedom | obrazu. Čutil je, ne da bi se bil pogledal v ogledalo, 386 Vedom | se je brezskrbno. ~"Kaj bi doma? Izprehajala sem se." ~" 387 Vedom | šla mimo njega, in ne da bi se ozrla nanj, je stopila 388 Vedom | to ti, prijatelj? -- Kaj bi počel ti zdaj, ko bi bil 389 Vedom | Kaj bi počel ti zdaj, ko bi bil živ človek? Zgrabil 390 Vedom | bil živ človek? Zgrabil bi jo za lase, za dolge, mehke, 391 Vedom | mehke, svetle lase, vlekel bi jo za sabo, iz kabineta 392 Vedom | iz sobe v kabinet, butal bi ob steno, ob mizo, ob stol 393 Vedom | tisto lepo belo glavo, da bi izkrvavele zelene, hudobne, 394 Vedom | hudobne, poželjive oči, da bi curljala gorka rdeča kri 395 Vedom | rdeča kri čez belo polt, da bi osinele kipeče ustnice in 396 Vedom | ustnice in se vile; vzdignil bi in butil ob tla in tenki 397 Vedom | butil ob tla in tenki batist bi se trgal, zasvetila bi se 398 Vedom | batist bi se trgal, zasvetila bi se bela poželjiva polt, 399 Vedom | poželjiva polt, zasvetila bi se in kakor studenci bi 400 Vedom | bi se in kakor studenci bi pritekli rdeči curki od 401 Vedom | pleč, preko prsi... lovile bi in prosile drobne roke, 402 Vedom | prosile drobne roke, iztegali bi se tenki prsti... Bij! Bij 403 Vedom | najneznatnejšega povoda, da bi se vzdramil. Zdaj se je 404 Vedom | nazorov drugih ljudi. Ko bi jim bil enak, bi se ne brigal 405 Vedom | ljudi. Ko bi jim bil enak, bi se ne brigal zanje, bi ne 406 Vedom | bi se ne brigal zanje, bi ne premišljeval o njih navadah 407 Vedom | njih navadah in nazorih, bi dihal ž njimi isti zrak 408 Vedom | dihal ž njimi isti zrak in bi se ne zavedal, da ga diha, 409 Vedom | ne zavedal, da ga diha, bi govoril kakor drugi in bi 410 Vedom | bi govoril kakor drugi in bi se ne zavedal svojih besed. 411 Vedom | In Jakob se je trudil, da bi odgovarjal istotako mirno 412 Vedom | prijatelj, slabo! Dolgčas! Skoro bi rekel, da je boljše biti 413 Vedom | Kaj pa vedomec?" ~"Kaj bi? Kar je njegova dolžnost 414 Vedom | Pozna se ti, siromak! Pa bi mi bil verjel, ki imam izkušnje! 415 Vedom | zmerom lahko tekne. Ostal bi bil, kjer si bil -- tako 416 Vedom | vdano. "Božja kazen. Kdo bi se upiral!" ~"Koliko pa 417 Vedom | Ali pač, potrpi! Napisal bi novelo -- zelo zanimivo 418 Vedom | načrtov nimam. Eno samo novelo bi napisal, dasi vem, da je 419 Vedom | bilo čisto blizu, tako da bi se roka skoro dotaknila 420 Vedom | času sta umrla -- drugače bi ju bil izsesal, izpil vedomec..." ~ 421 Vedom | mrtva. Ni mi mogoče, da bi mislil na smrt, kadar mislim 422 Vedom | drugače prelen in predebel, da bi se mogel čutiti nesrečnega. ~ 423 Vedom | v laseh. Mučil se je, da bi ukrotil misli, da bi jih 424 Vedom | da bi ukrotil misli, da bi jih prisilil na pot, ki 425 Vedom | breme in preslab je bil, da bi ga vzdignil, treščil ob 426 Vedom | je predse znane osebe, da bi govorile in čutile in živele 427 Vedom | nepotrebnem udobno noč? ~Čemu bi se mučil, da bi stvaril 428 Vedom | noč? ~Čemu bi se mučil, da bi stvaril življenje, ko ga 429 Vedom | smehljal, ni vedel, kako bi odgovoril. "Sit si tega 430 Vedom | zanikrni in malovredni, da bi nas še pes ne bil oblajal. 431 Vedom | danes tako vesel, kakor da bi se bilo nekaj zgodilo z 432 Sreca | stresajo z glavami, da bi jih zgrabil za lase in stresel 433 Sreca | še krvi v mojih žilah; če bi bilo treba, premeril bi 434 Sreca | bi bilo treba, premeril bi tisto pot še enkrat, prelil 435 Sreca | bridkosti vzdihujočega? Šel bi bil in bi zaklenil duri 436 Sreca | vzdihujočega? Šel bi bil in bi zaklenil duri in bi se skril. 437 Sreca | bil in bi zaklenil duri in bi se skril. Legel bi tam na 438 Sreca | duri in bi se skril. Legel bi tam na posteljo, v gorki, 439 Sreca | zakurjeni izbi, zasnubil bi morda še dekleta, ki bi 440 Sreca | bi morda še dekleta, ki bi mi kuhala čaja. Tako bi 441 Sreca | bi mi kuhala čaja. Tako bi bil umrl; plazila bi se 442 Sreca | Tako bi bil umrl; plazila bi se leno moja ranjena duša 443 Sreca | sajasto strešico, kakor da bi nosil visoko črno kučmo; 444 Sreca | Tesno mi je tukaj, umrl bi! Samo zunaj je življenje -- 445 Sreca | pozdravil. ~"Glej, in jaz bi ne živel! Ta človek živi, 446 Sreca | neizoranem polju... In jaz bi ne živel?" ~Ne da bi bil 447 Sreca | jaz bi ne živel?" ~Ne da bi bil trkal, je stopil v izbo 448 Sreca | zategadelj slabo! O, da bi človek iztrgal iz srca to 449 Sreca | srca to ponižnost, pa če bi šlo zraven pol omahljivega, 450 Sreca | strahopetnega srca! O, da bi imel vsaj ponos berača, 451 Sreca | kavarno in je zabavljal in če bi stala Jakopičeva skica poldrug 452 Sreca | Jakopičeva skica poldrug groš, ne bi je kupil! Zdaj pa pomisli, 453 Sreca | kupil! Zdaj pa pomisli, če bi prišla taka filistejska 454 Sreca | pokveka med tujce -- kaj bi ne zlezla pod stol od ponižnosti, 455 Sreca | tisto tujo umetnost, ki bi se ji veselo zasmejal, če 456 Sreca | se ji veselo zasmejal, če bi ji stopil naravnost pred 457 Sreca | vse in je dovolj. In če bi jih zasmehovali, jaz bi 458 Sreca | bi jih zasmehovali, jaz bi jih bil vesel -- celo zato 459 Sreca | jih bil vesel -- celo zato bi jih bil vesel, ker so jih 460 Sreca | zasmehovali in še rajši bi jih imel... Zdaj, prijatelj, 461 Sreca | pojdeš, Franc?" ~"Res!" ~Ko bi se bil ozrl, bi opazil, 462 Sreca | Res!" ~Ko bi se bil ozrl, bi opazil, da so bile vlažne 463 Sreca | Mara, nikar nocoj! Nocoj bi bil rad vesel; ne sprašujte 464 Sreca | mislil na tisto službo." ~Ko bi se bil ozrl zdaj, bi opazil 465 Sreca | Ko bi se bil ozrl zdaj, bi opazil v Gorjančevih očeh 466 Sreca | mizo, Francu nasproti in ko bi se Franc ozrl nanjo, bi 467 Sreca | bi se Franc ozrl nanjo, bi opazil, da so njene oči 468 Sreca | nenadoma. ~"Nočete torej, da bi šel odtod? Držali bi me 469 Sreca | da bi šel odtod? Držali bi me radi? Da segnijem, da 470 Sreca | bolne noči? Bojiš se, da bi te držala -- ali nisi z 471 Sreca | posegal po moji roki, zato da bi te držala? Bojiš se, da 472 Sreca | več morda tako močan, da bi se vrnil k meni, legel na 473 Sreca | svojo ponižno ljubezen, da bi je ne videl, in prosila 474 Sreca | videl, in prosila sem te, da bi jo videl. Nisi je videl, 475 Sreca | odtod; bolan si in umrla bi od žalosti, če bi vedela, 476 Sreca | umrla bi od žalosti, če bi vedela, da si zunaj v burji 477 Sreca | misliš za srečo? Kam? Služil bi vsem in ne služiš tistim, 478 Sreca | očmi, razumel je, kakor da bi govorili njih pogledi na 479 Sreca | na srce. "Povejte mi, kaj bi počel pri vas? Ali ne veste, 480 Sreca | saj ni še tako blizu, da bi mi napravljali krsto, čakali 481 Sreca | Gorjanec je poskočil, da bi zaklical za njim po stopnicah, 482 Sreca | sobe. ~"Ne, Barica, ne bilo bi dobro, da bi ga lovili: 483 Sreca | Barica, ne bilo bi dobro, da bi ga lovili: kadar mu bo mraz 484 Sreca | dolgem pramenu, kakor da bi bil ogromen kropilnik zamahnil 485 Sreca | lahkimi koraki, kakor da bi hodila po preprogi. Pozdravil 486 Sreca | in veselo kakor je... Kaj bi si mogel misliti zatisnjene 487 Sreca | tiste rdeče ustnice? Kaj bi si mogel misliti mrtvo in 488 Sreca | in se je nasmehnil. ~"Kaj bi ne umrl rajši v domovini? 489 Sreca | umrl rajši v domovini? Jaz bi ne hodil na tuje umirat." 490 Sreca | bil izpremenil Franc in če bi luč trepetala, umirala, 491 Sreca | trepetala, umirala, videl bi Martin režečo lobanjo pred 492 Sreca | se je zamislil. Kakor da bi se bila zgenila mrtva prst, 493 Sreca | oči, tope še in plašne. Ko bi si pač upale pogledati, 494 Sreca | pač upale pogledati, ko bi si pač upala roka! ~"Zakaj 495 Sreca | izbi. Saj si ne upaš, da bi mi pogledal v oči, zato 496 Sreca | pogledal v oči, zato da bi ne videl bojazni v mojih 497 Sreca | iz tujih arzenalov, rad bi si izkoval svoj meč!" ~Nasmehnil 498 Sreca | nagibala nad Karavanke... Rad bi se poizkusil z njim." ~" 499 Sreca | legel nanjo zaduhel mrak. Ne bi rad, da bi tako zatemnela, 500 Sreca | zaduhel mrak. Ne bi rad, da bi tako zatemnela, tako bi