Chapter

 1 MimoZ | najgostejša -- kakor muhe silijo k luči! In zasijala je luč tudi
 2 VTemi |      zaklicala: "Strah me je, Ana; luči!" ~Hodili so po izbi in
 3 VTemi |         prstih, kakor da bi iskale luči. Zahreščale so naposled
 4 VTemi |       Slecita se in zaspita, ko ni luči; in ko bosta spala, pridejo
 5 VTemi |           in zunaj so se zasvetile luči. Dvoje moških se je sklanjalo
 6 Greh  |         kakor podnevi; kakor dvoje luči so bile njegove oči in so
 7 Greh  |           da bi bile dvoje svetlih luči njegove oči. ~Poslušal je
 8 Greh  |          oči so se svetile v čudni luči. ~"Idi, vrag!" ~Ali glej,
 9 Greh  |            se svetile v čudni sivi luči. Nikoli ni bil Tone vesel,
10 Greh  |           doli, kjer so se vžigale luči, in zdelo se mu je, da sliši
11 Greh  |            je ležala vas tam doli, luči so gorele mirno nocoj, nobena
12 LepaV |         Zasvetile so se žarke bele luči na peronu, izprevodnik je
13 Zaljub|          sva bila že v gostilnici, luči so gorele zaspano, natakar
14 Sreca |         čaj, berem čelo knjige pri luči. Moje življenje, kolikor
15 Sreca |            mlada je še in lepa, od luči so rdeča in svetla njena
16 Sreca |          se od daleč bleščeče bele luči pred kolodvorom. ~"Ti misliš
17 Sreca |          leskečejo bele električne luči, sijejo mi skozi okno kakor
18 Pozdr |         stavljeni paviljoni; tisoč luči -- ves zrak je bil poln
19 Pozdr |               ves zrak je bil poln luči in vsi obrazi in vse svetle
20 Pozdr |            je bil pisan od pisanih luči... ~Napol že pijan svetle