Chapter

 1 MimoZ |        je privzdigala krilo do kolena... Začudil sem se, zasenčil
 2 MimoZ |    palici! Tresejo se mu šibka kolena, oči brez vejic gledajo
 3 MimoZ |        rodoljubno brado vzdiga kolena posebno visoko, kakor da
 4 MimoZ |   korak. Zdaj se ti že tresejo kolena, nič več ni upanja v tvojih
 5 VTemi |   njima, roke so se upirale ob kolena, glava je klonila in se
 6 Greh  |        je čutil, kako so se mu kolena tresla. ~"Zvonil sem!" je
 7 Greh  |      vso silo, sopel je težko, kolena so se mu tresla... Ali bratov
 8 Greh  |     sami misli so se mu šibila kolena. ~-- Vse je izgubljeno,
 9 Greh  | velikega oltarja; ni pripognil kolena in tudi prekrižal se ni. ~
10 Greh  |    trojih stopnic, padel je na kolena in zabobnelo je zamolklo,
11 Tinica|      je in je padel prednjo na kolena. ~"Ti, ki si se vrnila po
12 NaGolg|    prekratke in na eni nogi do kolena razparane. Noge so bile
13 NaGolg|     hudodelec se je zgrudil na kolena. Roke so ga potegnile sunkoma
14 LepaV |   položila si glavo njegovo na kolena ter ga malo pobožala, tako
15 Zaljub|    roke, premisli, komaj še do kolena... Oh, prijatelj, črn kužek
16 Vedom |       mu je bil suh in okoren, kolena so se mu šibila. ~"Ne, Lucija!" ~
17 Sreca |        bi pal človek zdajle na kolena, vzdignil roke v proseči
18 Sreca |   omahnile in zgrudil se je na kolena. V tistem trenotku je kanila
19 Pozdr |   vzdignila je pisano krilo do kolena in je zaplesala kankan...
20 Poet  |  trenotku, ko se je zgrudil na kolena ter vtisnil v blato svoj