Chapter

 1 MimoZ |  nekateri celo v globoki jarek. Zdi se mi, da je bilo mesto
 2 BrezD |       Dolgo že nisem bil dom in zdi se mi, kakor da je domovina
 3 BrezD |       Čas je; tako daleč, se mi zdi, da je domovina že od mene
 4 OPresc|       še na svetu tista dolina; zdi se mi, kakor da bi je ne
 5 OPresc|        smo mislili na préšce in zdi se mi zdaj, da sploh nikoli
 6 Greh  |   plezam navzgor, pa se mi samo zdi, da hodim navzdol? -- Zastokal
 7 Zaljub| prijatelja lepe ženske? Tebi se zdi človek smešen, meni pa se
 8 Zaljub|        je nekoliko odebelela in zdi se mi, da so njene oči večje..."
 9 Zaljub|       vejic na vekah; tudi las, zdi se mi, da ni imela; slučajno
10 Zaljub|     brez usmiljenja. Celo mize, zdi se mi, so stokale; ali veter
11 Vedom |         Sam ne vem... Res se mi zdi že pusto in rad bi živel...
12 Sreca |        Barica, jaz moram odtod! Zdi se mi časih, da mi leži
13 Sreca |       moje, je dobro; če se vam zdi drugače, tem slabše za vas!" ~"
14 Sreca |        ne razpade." ~"Žival! In zdi se ti, da živiš! Poglej
15 Sreca |    teboj: če bi govoril s tabo, zdi se mi, da bi te ne bilo
16 Sreca |         mladosti, iz domovine. ~Zdi se mi, da nisem tako bolan,
17 Sreca |        mi, da nisem tako bolan, zdi se mi, da bi lahko še vstal,
18 Sreca |      menda pod oknom; dvorišče, zdi se mi, da je bilo v prejšnjem
19 Sreca |        ko nam je bral te pesmi! Zdi se mi, kakor da bi gledal