Chapter

 1 OPresc|         se, ali šli smo dalje. ~Zdelo se nam je, da hodimo že
 2 OPresc| prestrašil se je svojega glasu. Zdelo se nam je prej, da je ravnina,
 3 OPresc|      deževalo je. Meni pa se je zdelo tedaj, da smo še zmerom
 4 Greh  |    navzdol, a nato se je vrnil; zdelo se mu je pozneje, da ga
 5 Greh  |     razločno, ni se mu več samo zdelo, da ga nekdo kliče; in kliče
 6 Greh  |     prazne ulice in v temi. Ali zdelo se mu je, da se je vsakdo.
 7 Greh  |         ni morda slišal in samo zdelo se mi je tako, da gledajo
 8 Greh  |     kjer so se vžigale luči, in zdelo se mu je, da sliši vesele
 9 Tinica|       smehljala, njemu pa se je zdelo, da je zadišalo vsenaokoli
10 Tinica|    korakov morda, komaj še sto. Zdelo se mu je, da že vidi tam
11 Zaljub|      slišal njeno ime, se mi je zdelo, da me je nekdo od daleč
12 Zaljub|         vrtu, lep večer je bil. Zdelo se mi je, da sem zmerom
13 Vedom |       je oklepala njegove roke, zdelo se mu je, da se ga oklepa
14 Vedom |  tovarišev, sam ni vedel zakaj. Zdelo se mu je, da mu je zapisano
15 Vedom |       vesel je bil, ko se mu je zdelo, da je spoznal vse tako
16 Vedom | Trepalnice so bile malo odprte, zdelo se mu je, da se svetijo
17 Sreca |        Ni postala, ni se ozrla; zdelo se mu je, da se njene noge
18 Sreca |        in glas se ji je tresel. Zdelo se ji je, da niso bila njegova
19 Poet  |       pot in je tonila v senco. Zdelo se je popotniku, da hodijo