Chapter

 1 MimoZ |     celó, kako so se premikale lepe ustnice, kako so se smejale
 2 OPresc|    pravljice, čudopisane, tako lepe in tako neverjetne. Nikoli
 3 VTemi |        nelep, samo oči so bile lepe in velike, čudno mirne,
 4 Greh  |        se mu zdele prijazne in lepe kakor nikoli, in ljudje,
 5 Greh  |      po njem. Mlad pes je bil, lepe velike oči je imel in črno
 6 Greh  |        Hipoma so prišle sanje, lepe, vroče, polne sonca in pisanih
 7 Tinica|        na podobi; vesel je bil lepe dolge poti, ki je bila še
 8 Tinica|      od mize do mize so hodile lepe parfumirane smehljajoče
 9 LepaV |    rdečo pentljo v kiti. Sredi lepe pokrajine, sredi zelenih
10 Zaljub|       že videl kdaj prijatelja lepe ženske? Tebi se zdi človek
11 Zaljub|    prišlo, mi je pripovedovala lepe stvari iz svojega življenja.
12 Zaljub|     metre dolgo svileno vlečko lepe kraljice, ali srce kočijaževo,
13 Vedom | njegovo kri. Rad je imel Jakob lepe ženske, rad kakor lepo vreme.
14 Vedom |      sočnih zelenih pokrajinah lepe domovine. Vsa Golgata brez
15 Sreca |      hribe, grapava, kamenita; lepe rdeče rože so rasle izpod
16 Sreca |        vzklilo vsepovsod iz te lepe zemlje, da bo zazorelo v
17 Sreca |        in žal mi je bilo tiste lepe ljubezni... ~Ne prišel bi