Chapter

 1 MimoZ |               v tisto sonce, ki je sijalo zunaj tako tuje tujemu življenju. ~
 2 BrezD |         sonce, ki je takrat veselo sijalo nji in njemu in vsi lepi
 3 OPresc|          sem se vzdramil. Sonce je sijalo, redki, nemirni jesenski
 4 Greh  |          zjutraj že, v nedeljo, bi sijalo v izbo veselo sonce in na
 5 Greh  |          Nedelja je bila, sonce je sijalo in Tone se je napravljal
 6 Greh  |       kamen; skozi razbito šipo je sijalo nanj večerno nebo. ~Tone
 7 Tinica|          božjem soncem, ki je zdaj sijalo, in preglasilo ga je zmagoslavno
 8 Tinica|    zvonjenje zunaj, komaj da je še sijalo sonce. In prazne stene so
 9 Tinica|          bi se ozrl nanje. Kako je sijalo spomladansko sonce, -- še
10 Tinica| spomladansko sonce, -- še tedaj je sijalo, ko je slikal Tinico v profilu
11 LepaV |           To je bilo takrat, ko je sijalo zunaj sonce. ~Ker sta bila
12 Sreca |          bolj čokat, zdravje mu je sijalo z obraza, mali brki so bili
13 Sreca |          kos kruha, pa ti je sonce sijalo! Bodi vesel, prišel sem
14 Pozdr |          mesta na nebeški zrak, je sijalo oranžasto večerno nebo.
15 Poet  |        vzdignilo izza holma, je že sijalo sonce jarko in veselo, kakor
16 Poet  |     spominjal se je mukoma: Ali ni sijalo sonce nekoč, ali se niso