Chapter

 1 MimoZ |        težka, soparna je bila njegova svetloba, svetili so se
 2 MimoZ |       je raztrgana, razcapana njegova odpeta suknja, cunje mu
 3 MimoZ |       cunje mu visé od ramen; njegova krepka pleča so se zožila,
 4 BrezD |       Slikar je bil, toda moč njegova je bila šibka, plaha, v
 5 BrezD |       belega kruha. Videl sem njegova dela -- ustvarjena so bila
 6 OPresc|  preko rame. Z njim je prišla njegova sestra Hanca. Najmanjša
 7 Tinica| življenja, ki ga je ustvarila njegova čista ljubezen pred njegovimi
 8 Tinica|        kako velika in lepa je njegova naloga; zato se je ni lotil
 9 Tinica|       ugasujoč plamen je bila njegova senca; vzrasla je hipoma,
10 Vedom |    čelu in licih. Hitel je in njegova pot je bila vsa druga nego
11 Vedom |    vedomec?" ~"Kaj bi? Kar je njegova dolžnost in navada!" ~"Pozna
12 Sreca |     ljubljanskem polju, senca njegova že sega preko Karavank!... ~
13 Sreca |    življenje brez pomena, pot njegova brez cilja: hodi veselo
14 Sreca |  Zdelo se ji je, da niso bila njegova lica nikoli tako upala in
15 Pozdr |       življenje in žareča luč njegova je padala na njen obraz
16 Poet  |     blato svoj obraz. Bila je njegova poslednja prešerna misel... ~