Chapter

 1 Zaljub|      sanj, prijatelj, si lahko misliš po priliki, kako je lepa.
 2 Zaljub| sanjale zadaj neizmerne sanje. Misliš si morda, da se je zaljubila
 3 Zaljub|         ki je hodil za njo, in misliš si morda, da je poljubila
 4 Zaljub|   potres in -- tako je, glej! ~Misliš, da se spreminjajo ljudje
 5 Zaljub|   klobuku. ~Zakaj, glej -- kdo misliš, da sem jaz? Jaz sem baron
 6 Vedom |      tako, seveda! In v službo misliš?" ~"Da. Prav zdaj mi je
 7 Vedom |      devetero ključavnico. Kaj misliš resnično, da boš živel?" ~"
 8 Vedom |       je zakričal Jakob. ~"Kaj misliš, da sem plagiator?" ga je
 9 Sreca |  ljubezen. V sreči si živel pa misliš za srečo? Kam? Služil bi
10 Sreca |        lobanjo, moje oči -- ti misliš, da gleda smrt iz njih?
11 Sreca |       vsakdanji kruh... In kaj misliš, da nisem za nobeno rabo?
12 Sreca |    prodajal nikomur -- in, kaj misliš, da bi se trgali zanje?
13 Sreca | Gorjanec je vstal. ~"Torej, če misliš... čas je blizu!" ~Franc
14 Sreca |     luči pred kolodvorom. ~"Ti misliš torej resno na pot?" je
15 Sreca |      bila in zmršena. ~"Kaj pa misliš? Zdaj sem sedel in obsedim,
16 Pozdr |   stoji tista bela bajtica, ki misliš nanjo, kadar spiš sama in