Chapter

 1 MimoZ |   prosó. Na njegovem obrazu ni niti sledú bolečine -- očitno
 2 MimoZ |   večer, o, že vso večnost, in niti koraka dalje... Kdo bi jih
 3 BrezD |       je bila v njegovem srcu. Niti o svoji domovini, o svojem
 4 Greh  |      drevesa, ne zelene trave, niti samotnega osata. Pokrajina,
 5 Greh  |       nebu je bila čudna tema, niti zvezde niso svetile, tudi
 6 Tinica|      ni se bil dotaknil obraza niti oči ni naznačil, ena sama
 7 Tinica| umikala; ni je dosegla nikoli, niti v smrti... ~VI ~Morda je
 8 Zaljub|      visel samo še na eni sami niti. Ko sem prišel domov --
 9 Vedom |       boš dovršil! Ničesar ne! Niti besedice ne boš napisal!
10 Vedom |   človeku snovi... ni mu treba niti na cesto..." ~Lucija se
11 Vedom |        se je vzdramil in povod niti ni bil tako neznaten. ~Vedel
12 Sreca |      bilo slovenske umetnosti, niti slovenskih umetnikov? Da
13 Sreca |        s stvarmi, ki ne nesejo niti vinarja in ki so zategadelj
14 Sreca |    miloščino... In naposled še niti prepisane niso!" ~"Ti jih
15 Sreca |        bil moj sveti plamen -- niti iskrice ni več, ostal je