Chapter

 1 BrezD |        mene in bojim se, da mi naposled popolnoma ne izgine izpred
 2 OPresc|      nismo pozabili; imeli smo naposled vsak po dva krajcarja in
 3 VTemi |     iskale luči. Zahreščale so naposled duri, veter je pihnil v
 4 Greh  |       prostornem podstrešju in naposled je izginilo tam, kjer so
 5 LepaV |        in nadležne bodo romale naposled po pustih klancih v dolino. ~
 6 Zaljub|      sebi svojo vznemirjenost. Naposled sem jo videl in lepša je
 7 Zaljub|        bral kaj takega -- toda naposled, kaj vse so iznašli ljudje
 8 Zaljub|        mu leži na dlani -- ali naposled niso nič drugega nego ženske.
 9 Vedom |        orožja. In stvar ostane naposled ista, če jo imenuje človek
10 Vedom |       tragedijo se ukvarjam... naposled pa me zelo vznemirja in
11 Vedom | Govoril je zmerom počasneje in naposled je umolknil v zadregi. Krničar
12 Sreca |     prav nič ne upa, da ugleda naposled, o mraku, tam za hribom,
13 Sreca |      krščansko miloščino... In naposled še niti prepisane niso!" ~"
14 Sreca |        žarko ljubezni obraz... Naposled, po tako dolgem, dolgem
15 Poet  |    kriv svoje poti. Pogine pač naposled v jarku, zakaj na cesti