Chapter

 1 OPresc|       vsi smo se ozrli začudeni nanjo. Zdela se nam je čudno majhna,
 2 VTemi |  težkimi koraki, in se ni ozrla nanjo. Ko se je že skoro mračilo,
 3 Tinica|         postelj, položile so ga nanjo tiste divje noči; in ko
 4 Tinica|        je pred njo in je gledal nanjo; lica so mu gorela od vročine,
 5 Tinica|  zasvetila iz megle. Ozrl se je nanjo, da bi našel v njenih očeh
 6 Tinica| prebledela, ko se je ozrl nekoč nanjo ter se nasmehnil. Strmela
 7 Tinica|      tako je utihnil. Gledal je nanjo ves večer, pričaran je bil
 8 Zaljub|    njegove glave. On se je ozrl nanjo in se je otožno nasmehnil. ~"
 9 Sreca | nasproti in ko bi se Franc ozrl nanjo, bi opazil, da so njene
10 Sreca |       divji noči: leno je legel nanjo zaduhel mrak. Ne bi rad,
11 Sreca |     Matere božje, kadar se ozre nanjo plaho oko... In tako sem
12 Sreca |      glasu. Gorjanec se je ozrl nanjo, grizel si je ustnice in
13 Sreca |        preko nje, mrak je legal nanjo. Tako je počasi temnelo
14 Pozdr |         bela bajtica, ki misliš nanjo, kadar spiš sama in se vzbudiš
15 Pozdr |   domovine, ki sem se spominjal nanjo v nerazločnih sanjah... ~