Chapter

 1 MimoZ |     cerkvami, ki so se svetile v čudno rdečem plamenu, kakor da
 2 OPresc|         zanjo. ~Zašli smo bili v čudno pokrajino, tako neizmerno
 3 OPresc|  začudeni nanjo. Zdela se nam je čudno majhna, upognjena je bila
 4 OPresc|        zakričala: ~"Ne! Ne!Ne!" ~Čudno je bilo -- razumela je njegovo
 5 OPresc|         Hanca... ~Tedaj pa me je čudno spreletelo po životu. Tone
 6 OPresc|           Takrat pa je zazvenelo čudno, kakor da bi zaklenkal sredi
 7 VTemi |          so bile lepe in velike, čudno mirne, kakor jih imajo ljudje,
 8 VTemi |          prasketalo je, umiralo, čudno je rdela in trepetala poslednja
 9 VTemi |      prevesel in preglasen za to čudno tem", ki je bila napolnila
10 VTemi | izgovoriti misel, ali vzrasla je čudno pred njim, strašna in neizmerna.
11 Greh  |       zastokalo glasno in rezko, čudno bolesten, glas, kakor krik
12 Greh  |     nikjer in ki je človeku tako čudno pri srcu, če strmi v njegovo
13 Sreca |    zlovoljen; skeleče, nelepe in čudno majhne so bile njegove misli. ~"
14 Sreca |        je ni na svetu razen nje. Čudno upanje se je zgenilo v srcu,
15 Pozdr |          je ponovila kletvico; s čudno, trepetajočo slastjo; ležala