Chapter

 1 MimoZ | smehljaj; moj obraz pa je ostal miren, moje oči se niso nasmehnile.
 2 MimoZ |       spet sem gledal hladán in miren -- v tisto sonce, ki je
 3 Greh  |       se je sušila, zrak je bil miren in topel. ~-- Zdaj je maša
 4 Greh  |        je bilo tam, zrak je bil miren in blagodišeč. Videlo se
 5 Greh  |      srcu. -- ~Tudi gozd je bil miren, prijazen, razprostiral
 6 Greh  |   vzdigal za hribom in sam tih, miren gozd. Tja bi šel človek,
 7 Tinica|    kakor otroci. Tudi on je bil miren, komaj se je zavedal, kakor
 8 NaGolg|    njegov obraz je bil istotako miren in dolgočasen, oči so bile
 9 NaGolg|     suhi, postarni obraz je bil miren. Šla je bila pač že smrt
10 LepaV |       in ko je bil še srečen in miren smehljaj na njenih ustnicah,
11 Vedom |         je bil njegov glas spet miren in skoro hladen. ~"Torej
12 Vedom |     Njen obraz je bil prej tako miren, narahlo zardel, na ustnicah
13 Sreca |     gane. Kdo si ti, ki je tako miren tvoj obraz, ti, ki počivaš,
14 Sreca |        je vse..." ~Franc je bil miren in tudi krog njegovih ustnic