Chapter

 1 OPresc|        Imeli smo jih v malhah dovolj. Ali bilo je nekaj lepega --
 2 Greh  |       vesela in vsega bi bilo dovolj. Da, jutri zjutraj že, v
 3 Greh  |      žalosti in vsega dobrega dovolj. Tja bi šel človek in še
 4 Greh  |     za vrtom. Imajo pač vsega dovolj in nič jim ni treba misliti,
 5 Tinica|      grde gube. "Idi, Tinica, dovolj je!" ~Odprla je oči in se
 6 Tinica|     pred očmi. ~"Idi, Tinica, dovolj je!" ~II ~Blodil je po ulicah,
 7 Sreca |      ranjenih nog. Nič za to! Dovolj je še krvi v mojih žilah;
 8 Sreca | nožicam je široka cesta komaj dovolj široka; nerodni čevelj stopi
 9 Sreca | Pokaži zdaj, če je roka tvoja dovolj močna, če je res še krvi
10 Sreca |  preko praga; to je vse in je dovolj. In če bi jih zasmehovali,
11 Sreca |      prazna in prostora je še dovolj!"... ~Resnično, pijan sem,
12 Sreca |    vsakdanji kruh imam znanja dovolj in drugih ciljev nimam,
13 Sreca |       ne reci nič, že tako je dovolj strahu v mojem srcu... ~