Chapter

 1 MimoZ |         Videl sem elegantnega človeka v sivi ogrinjači, belo rožo
 2 OPresc|       toda od nikoder ni bilo človeka. Nismo vedeli zakaj, ali
 3 Greh  |    bolesten, glas, kakor krik človeka, ki se je izgubil in blodi
 4 Greh  |      so!" ~Srečal je malokdaj človeka, in kadar mu je prišel kdo
 5 Tinica|     hinavstvo. Ni ga na svetu človeka, ki bi ne bil umazan, na
 6 NaGolg|       zadeval s koleni óbnja. Človeka, ki sta ga spremljala, sta
 7 Zaljub|     takih slučajev. Videl sem človeka, ki ni imel drugega duševnega
 8 Zaljub|     se že dotakneš ob komolec človeka, ki je bil oropal svojega
 9 Sreca | razumnem pogledu je bil izraz človeka, ki je bil ugledal življenje
10 Sreca |  segnije poslednji? -- Kaj ni človeka vrednejše, da si dam siloma
11 Sreca |     si že tako podobni, da je človeka sram pred tujci. Kaj bi
12 Sreca |   predizveličarski post umori človeka hudo. ~Umori ga in ga ozdravi.