Chapter

  1 MimoZ |      veselem, poletnem; in povesil sem oči, ker me je bilo sram
  2 MimoZ |          pustosive osamljenosti in sem se umaknil ljudem. ~Čisto
  3 MimoZ |         umaknil ljudem. ~Čisto sam sem bil v krčmi, v veliki, temni
  4 MimoZ |         korakov; skozi veliko okno sem videl ljudi, ki so se sprehajali
  5 MimoZ |         sprehajali v soncu; opazil sem časih celó, kako so se premikale
  6 MimoZ |          vztrepetalo je -- in spet sem gledal hladán in miren --
  7 MimoZ |         izgubil tvoj pogled? Videl sem pogled, utrnil se je bil
  8 MimoZ |            in bilo mi je, kakor da sem šel po livadi, brezskrben,
  9 MimoZ |         krilo do kolena... Začudil sem se, zasenčil sem oči z dlanjó,
 10 MimoZ |           Začudil sem se, zasenčil sem oči z dlanjó, da bi videl
 11 MimoZ |          karikatura v komediji, ki sem jo gledal z zadovoljnimi
 12 MimoZ |            in krvjó obliti. ~Videl sem elegantnega človeka v sivi
 13 MimoZ |             samo še plešasto glavo sem videl, ki se je zamajala,
 14 MimoZ |      pozabljenega življenja. Morda sem nosil takrat pisano, vihrajočo
 15 MimoZ |    komedija... vina, fant! ~Zmotil sem se bil namreč, kakor se
 16 MimoZ |            okamenele ceste. Gledal sem jih, koprneče popotnike,
 17 MimoZ |          bi gorele. Po teh cerkvah sem spoznal pokrajino -- videl
 18 MimoZ |         spoznal pokrajino -- videl sem jo že nekoč, v daljni preteklosti,
 19 MimoZ |           je bila lepša, in takrat sem jo ljubil... Spoznal sem
 20 MimoZ |           sem jo ljubil... Spoznal sem tudi to dolgo procesijo,
 21 MimoZ |           trudne, ranjene. Spoznal sem jih, ki sem jih ljubil nekoč,
 22 MimoZ |       ranjene. Spoznal sem jih, ki sem jih ljubil nekoč, ki so
 23 MimoZ |           okrvavljene oči? ~Poznal sem te. Drugačen je bil tvoj
 24 BrezD |         plaho po poti nazaj! Kadar sem stal pred njegovimi deli,
 25 BrezD |          nerazumljive besede. Ozrl sem se nanj in sem spoznal,
 26 BrezD |        besede. Ozrl sem se nanj in sem spoznal, da delo ni bilo
 27 BrezD |         bil do belega kruha. Videl sem njegova dela -- ustvarjena
 28 BrezD |              Ali si bil kaj doma?" sem ga prašal. ~Ozrl se je z
 29 BrezD |            pojdem..." ~Na ustnicah sem mu videl in v očeh in slišal
 30 BrezD |          videl in v očeh in slišal sem iz glasu njegovega, kako
 31 BrezD |         njegovih očeh. ~In spoznal sem in prestrašil sem se, ko
 32 BrezD |          spoznal sem in prestrašil sem se, ko mi je pripovedoval. ~"
 33 BrezD |          bilo, že ob pozni jeseni, sem se bil že čisto napravil.
 34 BrezD |         čisto napravil. Stanovanje sem bil že odpovedal, vse sem
 35 BrezD |          sem bil že odpovedal, vse sem bil že pospravil in bil
 36 BrezD |            bil že pospravil in bil sem že na kolodvoru. Omotica
 37 BrezD |            je bila obšla, opotekal sem se kakor pijan; solze so
 38 BrezD |            ali od žalosti... In ko sem bil na kolodvoru, sem se
 39 BrezD |           ko sem bil na kolodvoru, sem se vrnil, sam nisem vedel,
 40 BrezD |        glasom. O prijatelj, in šel sem kakor hudodelec, nikomur
 41 BrezD |          mi je bilo potem in bolan sem bil..." ~Toliko trpljenja
 42 BrezD |            Ločila sva se in gledal sem za njim, ko je šel počasi
 43 OPresc|             Lepo jutro je bilo, ko sem se vzdramil. Sonce je sijalo,
 44 OPresc|            goro v daljavo. Oblekel sem se hitro, popil v naglici
 45 OPresc|       popil v naglici kavo in nato sem se napravil na pot. Poiskal
 46 OPresc|           napravil na pot. Poiskal sem veliko vrečo, v kakršnih
 47 OPresc|        kakršnih nosijo krompir, in sem jo zakrpal, ker je bila
 48 OPresc|            zaklical Lojze in vrgel sem vrečo preko rame, vzel palico
 49 OPresc|          še mlajši. Ne vem, kakšen sem bil jaz, ali Lojze je bil
 50 OPresc|            bolehen obraz. Pogledal sem jo in sem mislil, da ne
 51 OPresc|          obraz. Pogledal sem jo in sem mislil, da ne zmore tako
 52 OPresc|         sveti!" je zaklical. ~"Saj sem vedel, da pridemo kam!"
 53 OPresc|          času, Bog vedi, ali čutil sem, da je mislil Lojze kakor
 54 OPresc|        voda. Ko smo bili na sredi, sem se opotekel, ker se mi je
 55 OPresc|          komaj sam razumel. Jaz pa sem videl tisto misel tudi v
 56 OPresc|           Lojzetovih očeh in čutil sem, kako se je bila vzbudila
 57 OPresc|           več nego tiha ravan. ~Ko sem se ozrl, sem zapazil, da
 58 OPresc|            ravan. ~Ko sem se ozrl, sem zapazil, da smo hodili v
 59 OPresc|            zdaj Hanca. Ali zadnjič sem videl žensko v obnošeni
 60 OPresc|          nekam v daljavo... Mislil sem, da je bila Hanca... ~Zeblo
 61 OPresc|            grabilo za vrat. Tresel sem se, ko je stopila Hanca
 62 OPresc|          je za njo Lojze in stopil sem še jaz; vsi smo prišli na
 63 VTemi |       obrazu. "Glejte, otroci, kaj sem vam prinesla. Ali ste že
 64 VTemi |           pri meni, Tončka?" ~"Jaz sem tukaj, ob postelji." ~"Kdo
 65 VTemi |            Kdo je pri meni?" ~"Jaz sem ob oknu," je zaklical Tine. ~"
 66 Greh  |            kolena tresla. ~"Zvonil sem!" je odgovoril predrzno,
 67 Greh  |            bi še lagal? ~"In potem sem bil na podstrešju!" ~Gotovo
 68 Greh  |         Samo igra se z mano, kakor sem se jaz z njeno mačko, ko
 69 Greh  |           se jaz z njeno mačko, ko sem jo bil po očeh. Jutri pa
 70 Greh  |            se je zgodilo. ~"Zvonil sem!" ~-- Vse vedo, čemu bi
 71 Greh  |          bi se lagal? -- ~"In nato sem bil na podstrešju." ~"Že
 72 Greh  |            tako dolgo?" ~"V cerkvi sem bil." ~Mati ni vprašala
 73 Greh  |        nikoli več. -- ~"Ob rojstvu sem te obljubila Bogu in zdaj
 74 Greh  |            je izpreletel. ~-- Kako sem bil nepreviden, za božjo
 75 Greh  |    nepreviden, za božjo voljo! Tam sem jo Pustil, čisto očitno,
 76 Greh  |          stran na znožje. ~-- Lepo sem napravil zdaj, z odejo sem
 77 Greh  |         sem napravil zdaj, z odejo sem se brisal! In jutri zjutraj
 78 Greh  |      šklepetali zobje. -- Zadremal sem bil že, sanje so bile...
 79 Greh  |                Nič ni bilo, neumen sem bil! -- je mislil Tone,
 80 Greh  |         Kaj bi se pač zgodilo? Kaj sem pač storil? -- ~Toda zasvetilo
 81 Greh  |           Kod si hodil?" ~"Potepal sem se!" je odgovoril Tone in
 82 Greh  |          maši?" ~"Nisem bil. Zunaj sem bil, v lazih." ~Mati ga
 83 Greh  |            vztrepetala. ~"Štruklje sem ti skuhala danes, zato ker
 84 Greh  |            skuhala štruklje. In da sem bolan, misli! -- ~"Po kosilu
 85 Greh  |        Nisem, prevroče je." ~"Kave sem ti prinesla in kruha." ~
 86 Greh  |           Morda je kaj slišala, ko sem govoril ponoči v sanjah.
 87 Greh  |          mu je bilo nemirno. ~"Kaj sem govoril v spanju?" ~"Govoril
 88 Greh  |          ti je sanjalo?" ~"Pozabil sem!" je odgovoril malomarno,
 89 Greh  |           so duri še odprte, kakor sem jih bil ostavil, tudi deska
 90 Greh  |      pospešil korake. ~-- Predolgo sem čakal, pot ni bila kratka
 91 Greh  |         deska prislonjena. ~-- Ali sem jo bil prislonil, ali je
 92 Tinica|          da si se povrnil? mislila sem, da te ne bo nikoli več."  "
 93 Tinica|            nikoli več."  "Tudi jaz sem mislil, da se ne povrnem
 94 Tinica|    spoznanja porojenega. ~"Mislila sem, da te ne bo več. Ali kakor
 95 Tinica|           kadar so se odprle duri, sem se ozrla." ~Govorila je
 96 Tinica|          mislil v svojem srcu: ~Ko sem bil ves umazan na telesu
 97 Tinica|       telesu in na duši ves bolan, sem proklel preteklost in sem
 98 Tinica|          sem proklel preteklost in sem hotel praznovati spomladansko
 99 Tinica|           človek še govoril o tem, sem bil ustanovil sodnika v
100 Tinica|           sodnika v sebi samem ter sem se križal vsako uro posebej,
101 Tinica|            moje vstajenje. Obsodil sem bil svojo preteklost in
102 LepaV |         našel. ~"Bila je edina, ki sem jo ljubil." ~Preko zelene
103 LepaV |            več. ~"Bil je edini, ki sem ga ljubila." ~Nato pa so
104 Zaljub| ZALJUBLJENA FANTAZIJA~V gostilnici sem ga dobil, siromaka, in zabolelo
105 Zaljub|            zabolelo me je srce, ko sem ga ugledal. On pa je bil
106 Zaljub|           se je useknila; tudi jaz sem se useknil; zelo lepo je
107 Zaljub|         bil bel golobček. Tudi jaz sem tak. In nad idealno ljubeznijo
108 Zaljub|            tudi globoke misli. Jaz sem opravil oboje koj od začetka,
109 Zaljub|    resnično ustvaril kot take. Jaz sem se nekoč prav dobro priliznil
110 Zaljub|         kraju in zdaj še pravi, da sem jo goljufal... ~In on pripoveduje. ~* ~
111 Zaljub|        Nisem je še poznal, ali rad sem jo imel. Kadar sem slišal
112 Zaljub|         ali rad sem jo imel. Kadar sem slišal njeno ime, se mi
113 Zaljub|         daleč poklical in napravil sem si cigareto, zato da bi
114 Zaljub|            vznemirjenost. Naposled sem jo videl in lepša je bila
115 Zaljub|          in me jako ceni, zato ker sem vkljub svoji priznani duhovitosti
116 Zaljub|            ženskam nič nevaren. Ko sem jo prvikrat ugledal, sem
117 Zaljub|           sem jo prvikrat ugledal, sem si zaželel, da bi bil njen
118 Zaljub|           lakaj; v tistem trenotku sem kakor po božji milosti nenadoma
119 Zaljub|            dobro délo. Tisti večer sem napisal par lepih liričnih
120 Zaljub|               Moraš si misliti, da sem živel takrat kakor izgubljen
121 Zaljub|          se mi je pred očmi. Videl sem jo komaj par kratkih minut,
122 Zaljub|       toliko spremenilo v meni, da sem spremenil tudi stanovanje
123 Zaljub|      vseeno. Celo tisto dolgo leto sem bil njen prijatelj -- njen
124 Zaljub|             da se operem. ~Zdaj pa sem jo videl vdrugič in tako
125 Zaljub|            bil. Zdelo se mi je, da sem zmerom manjši in manjši,
126 Zaljub|          manjši in manjši, ponižno sem klonil glavo, kakor da bi
127 Zaljub|        beračem. Tako ponižen lakaj sem bil takrat, da sem zardel,
128 Zaljub|           lakaj sem bil takrat, da sem zardel, ko me je ogovoril
129 Zaljub|          manjka šop las -- izruval sem si jih bil od sramu, ko
130 Zaljub|            si jih bil od sramu, ko sem prišel domov. -- Res je
131 Zaljub|            in samo vzdihovanje. Ko sem videl pred sabo njeno življenje,
132 Zaljub|         pred sabo njeno življenje, sem ga živel sam. Otrok je bila
133 Zaljub|          Otrok je bila in tudi jaz sem bil otrok. O dnevi mladostni,
134 Zaljub|        upanja poln zvok... No, jaz sem poslušal, pogledal sem ji
135 Zaljub|         jaz sem poslušal, pogledal sem ji z začudenimi, od prevelikega
136 Zaljub|            samo enkrat v življenju sem videl enako. ~Otroka sva
137 Zaljub|      Otroka sva bila oba in takrat sem spoznal, da jo ljubim, spoznal
138 Zaljub|     spoznal, da jo ljubim, spoznal sem to na svoji ljubosumnosti.
139 Zaljub|        rdečo pentljo na njeni kiti sem bil ljubosumen... Zelo mlada
140 Zaljub|         lepem jesenskem večeru? To sem bil jaz. D&aagrave;, dragi
141 Zaljub|            ko mi je pripovedovala, sem spoznal, da sem jo poljubil
142 Zaljub|     pripovedovala, sem spoznal, da sem jo poljubil jaz -- jaz,
143 Zaljub|      tistem lepem jesenskem večeru sem jo poljubil. ~Kako se človek
144 Zaljub|            rdeče oči -- ali takrat sem bil črnook in črnolas. Je
145 Zaljub|           že tako na svetu. Poznal sem nekoga, ki se je spreminjal
146 Zaljub|       veliko takih slučajev. Videl sem človeka, ki ni imel drugega
147 Zaljub|       preteklost nazaj, tako kakor sem se spremenil jaz? Oh, jaz
148 Zaljub|          se spremenil jaz? Oh, jaz sem uničil tistega lepega črnookega,
149 Zaljub|         črnolasega fanta, izbrisal sem ga iz življenja, ni ga več
150 Zaljub|        življenja, ni ga več in jaz sem stopil na njegovo mesto.
151 Zaljub|          teku dolgih let... Poznal sem umetnika, ki si je napravil
152 Zaljub|           odkod bolečina -- o, jaz sem prebrisan, lepo število
153 Zaljub|   pripovedovala in ni videla, kako sem polagoma odpiral duri njene
154 Zaljub|      preteklosti, njene duše, kako sem tam gospodaril, pobiral
155 Zaljub|            in sladko v srcu. Čisto sem se udomačil tam, tam je
156 Zaljub|          in tako pozno, prijatelj, sem ga našel... No, ne govorimo --
157 Zaljub|     dolgega žalostnega popotovanja sem nenadoma odprl duri svojega
158 Zaljub|        svojega prijaznega doma, ki sem ga iskal tako dolgo, prijatelj,
159 Zaljub|          tako dolgo, in glej, zdaj sem se oddahnil, da bi se sladko
160 Zaljub|          Kako bi me ne ljubila, če sem jo ljubil jaz? ~* ~(Da opomnim
161 Zaljub|           me je bilo strah. Mislil sem drugo jutro, da so bile
162 Zaljub|        zmerom večja, in jaz, glej, sem bil zmerom manjši, capljal
163 Zaljub|         bil zmerom manjši, capljal sem zraven nje z drobčkenimi
164 Zaljub|   drobčkenimi koraki, njen sončnik sem nosil v roki. Segal sem
165 Zaljub|            sem nosil v roki. Segal sem ji komaj še do bluze, komaj
166 Zaljub|           je šla za zmerom. Jaz pa sem romal ves večer po tihih,
167 Zaljub|         vsekrižem po mestu. Prišel sem v neko dolgo vežo, tam je
168 Zaljub|           brezzobih žensk. Ogledal sem si vsako posebej in sem
169 Zaljub|            sem si vsako posebej in sem šel žalosten dalje. Stopil
170 Zaljub|         šel žalosten dalje. Stopil sem na majhen vrt, mlada, bolehava,
171 Zaljub|         malo privzdignilo in videl sem njeno nogo preko nogavic --
172 Zaljub|            še na eni sami niti. Ko sem prišel domov -- že so se
173 Zaljub|            in škrlatasti robovi -- sem se nenadoma domislil. Ves
174 Zaljub|         Gledala je moj gumb in jaz sem spoznal na veliko svoje
175 Zaljub|             Na veliko svojo žalost sem spoznal, prijatelj, da je
176 Zaljub|           se odpravljam?" ~Vprašal sem ga molče. ~"K nji... Zdaj
177 Zaljub|             glej -- kdo misliš, da sem jaz? Jaz sem baron Patapouf --
178 Zaljub|            misliš, da sem jaz? Jaz sem baron Patapouf -- spoznal
179 Zaljub|          baron Patapouf -- spoznal sem bil po tistem strašnem večeru.
180 Zaljub|          pljuni vanj!... O, koliko sem že videl takih pljuvalnikov,
181 Zaljub|                   Jaz, na priliko, sem baron Patapouf. Moji gradovi,
182 Zaljub|           mimo šah Muzzafer-Eddin, sem se mu predstavil in ob tej
183 Zaljub|          ves se je tresel in komaj sem se osvestil, ga ni bilo
184 Zaljub|          je bilo tako žalostno, da sem naslonil glavo v dlani.
185 Zaljub|            glavo v dlani. Domislil sem se Bog vedi česa in šel
186 Vedom |          bilo s Heleno! Trubaduril sem okoli nje, dokler se ni
187 Vedom |       dolžnost in moj poklic, zato sem poet!... Ampak toliko takta
188 Vedom |          Hm! Hvala! Zbogom! -- Kaj sem tebe kdaj vprašal?" ~"Torej
189 Vedom |         zato da se ne zlažem. Tako sem navajen lagati, da se laže
190 Vedom |            kakor nalašč. Žurnalist sem vendarle rajši nego uradnik;
191 Vedom |        Nobene prihodnosti! Tako pa sem v tesni zvezi z dnevnim
192 Vedom |          če se mi bo hotelo... Sit sem tega življenja!" ~Končal
193 Vedom |       takih razgovorov. ~"Zasnoval sem dramo iz kmečkega življenja
194 Vedom |           in čas je bilo! Do grla, sem dejal, da sem sit tega življenja,
195 Vedom |             Do grla, sem dejal, da sem sit tega življenja, in zdaj
196 Vedom |       njimi. Kaj filistri! Zaviden sem jim bil, ker žive, kakor
197 Vedom |      prisedel. ~"Kaj mislite, koga sem srečal?" ~Ozrli so se brez
198 Vedom |       prišlo na misel in komaj sam sem se zavedal." ~Krničar je
199 Vedom |      odgovorila? Saj je vedela, da sem tega navajen; napravila
200 Vedom |          je vse to neumnost? Slabo sem morda večerjal sinoči, morda
201 Vedom |       morda večerjal sinoči, morda sem slabo spal in zdaj mi prihajajo
202 Vedom |           Kaj bi doma? Izprehajala sem se." ~"Kod?" ~Majhna guba
203 Vedom |   zaničevalen izraz. ~"Lepo novelo sem napisal... zelo zanimivo
204 Vedom |        oblike telesa. ~"Glej, zdaj sem se razpravila. Sedi na divan
205 Vedom |       lagati neprenehoma..." ~"Saj sem rekel, pa nisi verjel...
206 Vedom |              tragedija -- roman -- sem ž njimi!" ~"Nič nisem napisal!"
207 Vedom |            Jakob. ~"Kaj misliš, da sem plagiator?" ga je vprašal
208 Vedom |            zelenosinje oči?" ~"Saj sem rekel, da je vedomec!" je
209 Vedom |           bil danes?" ~"Izprehajal sem se." ~"Ob tako vročem dnevu?
210 Vedom |       zmerom bolj. ~"Kako veš, kod sem hodil?" ~"Izkušnje, prijatelj!" ~
211 Vedom |          vendarle in v svojem srcu sem spoštoval tisto klado robato...
212 Vedom |            je klical Krničar: "Jaz sem prav danes tako vesel, kakor
213 Sreca |       ljubim, domovina? Takrat, ko sem klečal pred tabo, klonil
214 Sreca |          in od žalosti! Takrat, ko sem bíl ob tvoje grudi z onemoglo
215 Sreca |          onemoglo pestjo, zato ker sem te preveč ljubil! Kdo mi
216 Sreca |      povedal, da te ne ljubim, ker sem jokal zaradi tebe... zaradi
217 Sreca |           svetu in hinavski! Bolan sem bil, pa niso videli moje
218 Sreca |   namežiknili časih naskrivoma, ko sem šel mimo, bled in upognjen,
219 Sreca |     žalosti... Toda glej, nenadoma sem ozdravel, zašumela je v
220 Sreca |     privihaj si ovratnik!... ~Zelo sem bil bolan; iz srca, iz grenkih
221 Sreca |        začetka so se opotekale, ko sem bil komaj šele nastopil
222 Sreca |        ozrem. Tam od obzorja, kjer sem jo bil nastopil, pa do mojega
223 Sreca |          je izlila v ravan... ~Bil sem bolan; ali od tistega jutra
224 Sreca |      tistega jutra ni še dolgo, ko sem se vzdramil in sem pogledal
225 Sreca |       dolgo, ko sem se vzdramil in sem pogledal skozi okno v jasno
226 Sreca |         skozi okno v jasno zoro in sem bil zdrav. Kakšna je bila
227 Sreca |       žalosten meglen večer. Bolan sem bil in prikazala se mi je
228 Sreca |        sebične sreče! To si ti, ki sem jaz gospodar in suženj tvoj,
229 Sreca |        gospodar in suženj tvoj, ki sem ti dolžan življenje, kolikor
230 Sreca |         drdrajočem vozu in jaz sam sem sveti Ilija in iz vseh deseterih
231 Sreca |          ne reci mi nikoli več, da sem bolan! Jaz sem zdrav, Barica,
232 Sreca |      nikoli več, da sem bolan! Jaz sem zdrav, Barica, glej, zdrav,
233 Sreca |        grenkobne mladosti! ~"Bolan sem, celo tisti trije dimniki
234 Sreca |          name neumno in sodijo, da sem bolan! Ako pa je blizu konec --
235 Sreca |             In to je človek -- kaj sem torej jaz?" ~Sosed je bil
236 Sreca |       povedal Strehar." ~"Pridi no sem! -- Jezus, in jaz sedim
237 Sreca |            ne vem ničesar, v brlog sem se bil zakopal, življenje
238 Sreca |       seboj samim! -- Glej, poznal sem pesnika, ki ga je bil poslal
239 Sreca |            govoril o uspehu! Vesel sem, da stopijo naši fantje
240 Sreca |  izpregovoril počasi. ~"Že zdavnaj sem ti mislil nekaj povedati,
241 Sreca |          ne spominjaš, Franc, kako sem skrbela zate dolga leta,
242 Sreca |       izgnan v deževno noč? In jaz sem zakurila in sem ti napravila
243 Sreca |             In jaz sem zakurila in sem ti napravila mehko posteljico,
244 Sreca |            nič ne veš, Franc, kako sem ti stregla v dolgih bolnih
245 Sreca |            nič ne veš, Franc, kako sem upala v tistih nočeh --
246 Sreca |               ne zase, Franc! Tako sem skrivala svojo ponižno ljubezen,
247 Sreca |            je ne videl, in prosila sem te, da bi jo videl. Nisi
248 Sreca |   premajhna; preponižen je dar, ki sem ti ga bila prinesla in zato
249 Sreca |           vas? Ali ne veste, zakaj sem bolan? Saj ni še tako blizu
250 Sreca |        Nisi se ozrla, ali hvaležen sem ti -- zakaj mislila si name,
251 Sreca |      Slišala si moje korake, kakor sem slišal jaz tvoje misli --
252 Sreca |      domovine s seboj?" ~"Zamenjal sem jo, kakor si jo ti! Ne govoriva,
253 Sreca |      Zamenjal si jo ti in zamenjal sem jo jaz!" ~Martin je vzdignil
254 Sreca |         prostrani pokrajini! Videl sem danes svoje življenje in
255 Sreca |            tej pozni uri?" ~"Videl sem zadnjič nekaj strašnega:
256 Sreca |            žalostno segnije. Videl sem, kako je zatemnela sončna
257 Sreca |           ne umrl rad..." ~"Mislil sem, da si se bil že vdal. Saj
258 Sreca |           spomin ponoči. In takrat sem spoznal, kje je življenje,
259 Sreca |            Poklicalo me je in tako sem vstal." ~"Blagor ti, ki
260 Sreca |        prosil oproščenja, zato ker sem te bil razžalil! Zdaj si
261 Sreca |           knjigo... ~Kdo si ti, ki sem bil umeril svoje korake
262 Sreca |         svoje korake po tvojih, ki sem si bil začrtal svojo pot
263 Sreca |           te ljubil, Helena, kakor sem ljubil ženske!... Še govoriti
264 Sreca |          se pred tabo!... ~Omahnil sem, ko je bil legel prvikrat
265 Sreca |       pogled na moj obraz; omahnil sem in reka življenja se je
266 Sreca |         izlila v moje srce. Takrat sem te spoznal, takrat sem vedel,
267 Sreca |      Takrat sem te spoznal, takrat sem vedel, kdo si ti! Umeril
268 Sreca |           vedel, kdo si ti! Umeril sem svoje korake po tvojih,
269 Sreca |           in zlovoljen. ~"Prinesla sem ti čaja." ~Umorili me bodo
270 Sreca |            ne izgrešim... Komaj da sem se zavedal prej svojega
271 Sreca |       mogel bi ga otipati. Zdaj pa sem ga ugledal nenadoma, objel
272 Sreca |         nanjo plaho oko... In tako sem vstal in sem šel za njim,
273 Sreca |               In tako sem vstal in sem šel za njim, kamor so ga
274 Sreca |            je sram!" ~"Kakor njega sem ljubila njegove pesmi!"
275 Sreca |         neprijazno. "Saj vidiš, da sem na poti!" ~"Ali nič ne veš,
276 Sreca |       iztegnil roko. ~"Zbogom! Rad sem te imel in še zmerom te
277 Sreca |         sijalo! Bodi vesel, prišel sem te tolažit: potice sem ti
278 Sreca |      prišel sem te tolažit: potice sem ti prinesel; dobil sem jo
279 Sreca |      potice sem ti prinesel; dobil sem jo od doma..."  Franc se
280 Sreca |           prišel gor? Premišljeval sem veliko o tej stvari, pa
281 Sreca |     zmršena. ~"Kaj pa misliš? Zdaj sem sedel in obsedim, da te
282 Sreca |      loputnil v jarek, iz katerega sem se bil komaj izkopal, dasi
283 Sreca |            kar se imel... Tudi jaz sem nameraval reševati svoj
284 Sreca |          mi je odleglo. Še Bog, da sem se rešil sam. Treba je človeku
285 Sreca |           žival, in nebeške zvezde sem mislil doseči, tolsto luno
286 Sreca |         zevajočimi čevlji in vozil sem se na zlatem vozu preko
287 Sreca |        zobmi šklepetajoč, in hodil sem v kraljevskem plašču preko
288 Sreca |            trudna malodušnost? Kaj sem resnično že tako ubog, resnično
289 Sreca |         Kaj me več ne poznaš? Zelo sem se pač izpremenil; samo
290 Sreca |        izpremenil; samo usmiljenja sem še vreden, nič več ljubezni.
291 Sreca |       dovolj!"... ~Resnično, pijan sem, opletajo se mi noge...
292 Sreca |         breme zvrnilo z nje. Vedel sem, da je bila samo hipna utrujenost...
293 Sreca |          še čisto jasna, še zmerom sem nekoliko pijan. Stopnic
294 Sreca |          težak. Sam Bog vedi, kako sem bil zašel v ta čudni kolobar!
295 Sreca |           žival... Poskusimo! ~Ali sem spal, ali sem sanjal z odprtimi
296 Sreca |      Poskusimo! ~Ali sem spal, ali sem sanjal z odprtimi očmi?
297 Sreca |         sanjal z odprtimi očmi? Tu sem jaz, tu je postelja in tam
298 Sreca |            so se spomnili; o vedel sem, da me ne ostavijo samega
299 Sreca |           skuhamo čaja..." ~"Težko sem vas čakal, ali vedel sem,
300 Sreca |           sem vas čakal, ali vedel sem, da pridete. Pozdravljeni!" ~
301 Sreca |           kopiti, brž na voz! Slab sem še, malo nerodne so še noge,
302 Sreca |           je zadnjič nekdo, počemu sem se bil napotil z doma. Nisem
303 Sreca |       egoista, ali ob tistih časih sem bil tako malo egoist, da
304 Sreca |        lojevi sveči... ~Pripraviti sem se hotel pošteno za svoj
305 Sreca |            svoj veliki posel. Zdaj sem doštudiral in če bi prav
306 Sreca |        dolgih in nelepih nočeh, ki sem jih preležal v svoji mrzli
307 Sreca |           Glej, v tako klavrn grob sem zakopal svoje visoke misli!...
308 Sreca |         Heleno? Morda si vedel, da sem bil zaljubljen vanjo. O
309 Sreca |         nekoč lepo istorijo! Bolan sem bil nekega dne do smrti
310 Sreca |         bil nekega dne do smrti in sem ji pisal; tako pismo, da
311 Sreca |         Minnedienst'. Ob tisti uri sem spoznal čudoma, da sem bil
312 Sreca |         uri sem spoznal čudoma, da sem bil zaljubljen v žensko,
313 Sreca |           vsa druga bitja. Spoznal sem to reč in žal mi je bilo
314 Sreca |          svoj trudni kadaver. Zato sem se domislil imenitne stvari
315 Sreca |           v globokih jamah. ~"Tako sem prišel. Pozdravljeni!" ~
316 Sreca |             no, poglejte! Napravil sem si bil celo skladišče slovenske
317 Sreca |             O, Franc Riba! ~"Kakor sem rekel! Obžalujem od srca,
318 Sreca |          zazibalo pred očmi. ~"Saj sem neumen -- čemu pa sem šel
319 Sreca |          Saj sem neumen -- čemu pa sem šel ponujat? Za teh par
320 Sreca |          mi to pripoveduješ? Vedel sem sam prej, nego vsakdo drug.
321 Pozdr |          POZDRAV IZ DOMOVINE~Bolan sem bil, domovine željan. Morda
322 Pozdr |             domovine željan. Morda sem bil zagledal sredi pustega
323 Pozdr |   oranžasto večerno nebo. In vstal sem in sem hodil po širokih
324 Pozdr |      večerno nebo. In vstal sem in sem hodil po širokih cestah,
325 Pozdr |       šumečih in tako tihih; vstal sem in sem hodil in sem iskal
326 Pozdr |           tako tihih; vstal sem in sem hodil in sem iskal domovine...
327 Pozdr |          vstal sem in sem hodil in sem iskal domovine... samo da
328 Pozdr |        bila pala svetloba, potopil sem se bil v gnečo, objeli so
329 Pozdr |   dunajskih teles, in tudi jaz sam sem bil del tega življenja,
330 Pozdr |     zazvenela že tako dolgo. Pisan sem bil sredi trezne družbe... ~
331 Pozdr |           zaplesala kankan... Tako sem zaplesal tudi jaz, in sem
332 Pozdr |          sem zaplesal tudi jaz, in sem zapel razposajeno pesem
333 Pozdr |      svetle lepote in svojih misli sem s‚del in prijazna ženska, "
334 Pozdr |          je prinesla vina. Pobožal sem ji mimogrede že malo ohlapni
335 Pozdr |         malo ohlapni podbradek ter sem se zamislil. ~Izbica je
336 Pozdr |            je bila prijetna, sedel sem v varnem zatišju. Poltiha
337 Pozdr |            pogrebščino!... Pobožal sem ji mimogrede že malo ohlapni
338 Pozdr |            še rdeča kaplja... Ozrl sem se z modrim očesom tja dol,
339 Pozdr |             sladka Dorilis! ~Kupil sem ji nagelj rdeč in sem ji
340 Pozdr |        Kupil sem ji nagelj rdeč in sem ji ga vtaknil v nedrije,;
341 Pozdr |     Latermanovih kostanjev... Ozrl sem se in sem ugledal zakajeno
342 Pozdr |        kostanjev... Ozrl sem se in sem ugledal zakajeno beznico
343 Pozdr |            srcem... tisto domovino sem ugledal, ki me je je bilo
344 Pozdr |  ljubeznivo potolažila. Velikokrat sem jo bil že ugledal, vselej,
345 Pozdr |          že ugledal, vselej, kadar sem bežal pred njo in sem iskal
346 Pozdr |        kadar sem bežal pred njo in sem iskal one druge domovine,
347 Pozdr |       iskal one druge domovine, ki sem se spominjal nanjo v nerazločnih
348 Pozdr |  izpremenil tvoj obraz! -- Ugledal sem nenadoma dvoje surovih potez
349 Pozdr |          slovenskega rodoljuba, ki sem ga bil srečal zadnjič na
350 Pozdr |         Težko mi je bilo, poslušal sem natančno, mukoma, da bi
351 Pozdr |             na šumeče kostanje, ki sem hodil nekoč v njih senci,
352 Pozdr |         romarica pobožna! Domovine sem iskal, tiste sladke, sentimentalne
353 Pozdr |           neumnih sanjah. In našel sem tebe in pozdravila me je
354 Pozdr |           me je tista domovina, ki sem bežal pred njo in ki me
355 Pozdr |  neprestano, v tvojih blatnih očeh sem jo našel in v tvojem blatnem
356 Pozdr |         poln kozarec... Ali takrat sem se sklonil, moje oči so
357 Pozdr |            po vsem telesu... Igral sem se z njeno bluzo na prsih
358 Poet  |         tam zeleni travniki, kakor sem jih videl nekoč v sanjah,