Chapter

  1 MimoZ |     ljubezni, ni potreba sovraštva; ali zakaj bi me ne zanimalo,
  2 MimoZ |         gledal z zadovoljnimi očmi. Ali pozorišče, prej tako dolgočasno
  3 MimoZ |      izmislil v svoji blaznosti... ~Ali so moje oči že trudne, ali
  4 MimoZ |          Ali so moje oči že trudne, ali pa je bila zares že legla
  5 MimoZ |           on edini ni premikal nog; ali je bil spoznal brezuspešnost
  6 MimoZ |         brezuspešnost tega početja, ali pa se je počutil dobro v
  7 BrezD |             pozneje, čez mesec dni, ali pa še prej... Dolgo že nisem
  8 BrezD |              da bi ji odprl duri. ~"Ali si bil kaj doma?" sem ga
  9 BrezD |         morem; ampak čez mesec dni, ali pa še prej... Čas je; tako
 10 BrezD |             so mi tekle po licih -- ali od sreče, ali od žalosti...
 11 BrezD |           po licih -- ali od sreče, ali od žalosti... In ko sem
 12 OPresc|            vem, kakšen sem bil jaz, ali Lojze je bil zelo majhen
 13 OPresc|       sanjal. Zdaj je pač že mrtev, ali pa se je izgubil v svetu,
 14 OPresc|           Razgovarjali smo se prej, ali v tem trenotku, ko je vzrastel
 15 OPresc|          vrnili; spogledali smo se, ali šli smo dalje. ~Zdelo se
 16 OPresc|           Res je bila že blizu vas, ali nismo je mogli videti, dokler
 17 OPresc|          kruhu. ~Molili smo očenaš, ali slišal se je skoro samo
 18 OPresc|             se je spustiti za njim, ali premislil se je precej in
 19 OPresc|           in gledal in se ni ganil. Ali ko smo nehali, se je počasi
 20 OPresc|             bila dala stara ženica, ali moliti smo morali ves prvi
 21 OPresc|       postali in smo se spogledali. Ali šli smo dalje, kakor da
 22 OPresc|           ob tistem času, Bog vedi, ali čutil sem, da je mislil
 23 OPresc|         bila in sopla je že "težko, ali nismo se zmenili zanjo. ~
 24 OPresc|       plezali časih po vseh štirih. Ali nikjer hiše, od nikoder
 25 OPresc|            smo jih v malhah dovolj. Ali bilo je nekaj lepega --
 26 OPresc|               Tudi Lojze je sanjal. Ali njegove sanje so bile kakor
 27 OPresc|             drevja. Šli smo veselo, ali ko smo prišli na pot, ni
 28 OPresc|           bilo osušeno samo zgoraj, ali ko je noga stopila, se je
 29 OPresc|        človeka. Nismo vedeli zakaj, ali bojazen nam je legala na
 30 OPresc|          skočilo od nekod, od hleva ali od kolnice, nekaj črnega
 31 OPresc|             Navzdol je vodila zdaj, ali tako strma je bila in spolzka,
 32 OPresc|           je pač pot in neprijetna, ali tudi konec je nekje... tista
 33 OPresc|          bila ravan in tako mirna! ~Ali nihče ni rekel, da bi se
 34 OPresc|            je stopil prvi na desko, ali ni si upal précej dalje,
 35 OPresc|            okoli luže!" ~Stopil je, ali udiralo se je pod njim,
 36 OPresc|         veliki cesti pa se vrnemo. ~Ali zdaj se je vse izpremenilo --
 37 OPresc|             vem, kje je zdaj Hanca. Ali zadnjič sem videl žensko
 38 OPresc|             vsi smo prišli na breg, ali utrujeni smo bili in noge
 39 OPresc|          bilo. Dolgo smo že hodili, ali bili smo zmerom na istem
 40 OPresc|           bila nekoliko vzravnala. ~Ali od utrujenosti in od žalosti
 41 OPresc|             in da hodimo... hodimo, ali konca nikjer in nikoli...
 42 OPresc|      neizmerni, mrtvaški pokrajini, ali konca nikjer in nikoli... ~
 43 VTemi |           se je. Bilo je še zgodaj, ali na zahodu so se vzdigali
 44 VTemi |             jih pač prinesejo mati, ali ležalo jim je na srcih nekaj
 45 VTemi |        prinese dela, prinese kruha. Ali ni se prikazala. Pogledala
 46 VTemi |          šla v kuhinjo po svetilko; ali svetilka je bila skoro prazna,
 47 VTemi |             kolobar je bil na mizi, ali v izbi je bilo vse temnó
 48 VTemi |           ne krajcarjev, ne orehov. Ali ko so doigrali prvo pot,
 49 VTemi |          naslanjale so se na mizo. ~Ali je ugašala luč, ali pa so
 50 VTemi |          mizo. ~Ali je ugašala luč, ali pa so rasle sence ter pile
 51 VTemi |       naročila; Tine je šel za njo, ali ko se ni ozrla nanj, je
 52 VTemi |                Mati!" ~Zajokala je, ali prestrašila se je in umolknila.
 53 VTemi |              Vesele so morda časih, ali tisto veselje je bolestno;
 54 VTemi |       otroci, kaj sem vam prinesla. Ali ste že težko čakali? Skoči,
 55 VTemi |           motilo prijetnih korakov. Ali so bili koraki? Glasilo
 56 VTemi |       neznano roko. ~"Kdo je tukaj? Ali si ti pri meni, Tončka?" ~"
 57 VTemi |      tiščali tesno drug k drugemu. ~Ali ko je sedela Ana mirno,
 58 VTemi |             hotel izgovoriti misel, ali vzrasla je čudno pred njim,
 59 VTemi |           luč!" ~Iskali so vdrugič, ali strah jih je bilo teh tihih
 60 VTemi |           in so rdeče obrobljene... Ali nikoli ni bila drugačna,
 61 VTemi |            se skozi okno. ~"Mati!" ~Ali ni je bilo. Pijan človek
 62 VTemi |            okno. ~Tončka je ihtela, ali jokala ni naglas. ~"Moram
 63 VTemi | izpregovorila ne sebi in ne naglas, ali ustnice so se premikale,
 64 VTemi |              široko so gledale oči, ali videle niso ničesar. Čisto
 65 VTemi |      materin glas je bil. ~"Mati!" ~Ali bilo ni nikogar, samotna
 66 VTemi |        začula svoj glas; jokala je, ali veter je dušil njen jok
 67 VTemi |         razločevale so zmerom bolj, ali vse, kar so razločile, je
 68 VTemi |          kadar je stala ob postelji ali sedela za mizo. ~"Slecita
 69 Greh  |           je viselo veliko razpelo, ali ni se razločil več križ,
 70 Greh  |            ni bílo kladivo ob bron, ali donelo je še zmerom, polagoma
 71 Greh  |            pokrajina tam nad vasjo. Ali zdaj je zaklicalo, zastokalo
 72 Greh  |        zamahnil in je stopil bliže. Ali mačka se ni prestrašila;
 73 Greh  |           oči. ~"No, mačka, mačica? Ali nič ne prosiš, ali te nič
 74 Greh  |          mačica? Ali nič ne prosiš, ali te nič ne boli? No, mačka,
 75 Greh  |             durih. Ležala je mirno, ali glej, že se je zgenila,
 76 Greh  |             naravnost, da bi bežal. Ali domislil se je in se je
 77 Greh  |           Postal je in je pomislil: ali plezam navzgor, pa se mi
 78 Greh  |          gleda za njim. Ni se ozrl, ali videl je, kako stoji tam,
 79 Greh  |          Branjevka se je smehljala, ali Tone ni verjel prijaznemu
 80 Greh  |            dobrodušno kakor zmerom, ali tudi njenim očem ni verjel. ~--
 81 Greh  |             prazne ulice in v temi. Ali zdelo se mu je, da se je
 82 Greh  |           ga je začudeno in plašno, ali takoj so se ji prikazale
 83 Greh  |          Prej je bilo morda mogoče, ali zdaj nikoli več. -- ~"Ob
 84 Greh  |         senci je bil materin obraz, ali kadar je padla solza, se
 85 Greh  |           solza, se je zasvetilo. ~"Ali ne maraš kruha, Tone?" ~"
 86 Greh  |             je bil težak in vroč. ~"Ali ne moreš spati, Tone?" ~"
 87 Greh  |               Tone se je prekrižal, ali moliti ni mogel, ni si upal;
 88 Greh  |          čez poldan je bil zaprt... Ali Tone je videl, ko je zamahoval
 89 Greh  |           Vzdignil se je z životom, ali omahnil je nazaj. ~-- Zdaj
 90 Greh  |        postelji in je zatisnil oči. Ali komaj je zatisnil oči, se
 91 Greh  |           od začetka in trepetajoč, ali bližal se je zmerom bolj
 92 Greh  |           bil... ~Strah ga je bilo, ali v strahu je bila že tudi
 93 Greh  |           posuta z ostrim kamenjem. Ali kakor je plezal navzdol,
 94 Greh  |          Utihnil je bil rezki glas, ali tišina sama je bila glasna,
 95 Greh  |          čudni luči. ~"Idi, vrag!" ~Ali glej, oči so pričele mežikati
 96 Greh  |           kolena so se mu tresla... Ali bratov obraz se je smejal
 97 Greh  |           je smejal. ~Smejal se je, ali ob istem hipu se je razlegel
 98 Greh  |          pragu, se je vrnil v izbo, ali ko je odprl duri, ni vedel
 99 Greh  |           Presneti fant, zaspal je! Ali bi ga prijel za ušesa!"
100 Greh  |        imenu! -- ~Težko mu je bilo, ali žalost je bila mirna, ves
101 Greh  |            bolan, in ni mu verjela. Ali zdaj se je srečal njen plašni
102 Greh  |          Oči so mu bile zatisnjene, ali slišal je vse, tudi če se
103 Greh  |           se je Tonetu zasmilila. ~"Ali si spal, Tone?" ~"Nisem,
104 Greh  |           srce obema polno upanja. ~Ali Tone je molčal, bolela ga
105 Greh  |        nemirno si spal sinoči." ~-- Ali morda vendar kaj sluti? --
106 Greh  |             mirno in se ni okrenil, ali vedel je, da se je ozrla
107 Greh  |            pisanih barv. Prišle so, ali razveseliti ga niso mogle.
108 Greh  |            vedel, če je bil kdo tam ali ne. In potem bo jasno tudi
109 Greh  |           desko, obrisal kri -- -- ~Ali vztrepetal je od studa in
110 Greh  |            in vseeno je, če slutijo ali ne. -- ~Napotil se je; sosednja
111 Greh  |         stoje tam fantje in kade... ali če ne sedi pred farovškim
112 Greh  |        konca. Nič ni tipal ob zidu, ali noge so vedele pot, stopale
113 Greh  |        stala deska prislonjena. ~-- Ali sem jo bil prislonil, ali
114 Greh  |           Ali sem jo bil prislonil, ali je nisem bil vrgel stran? -- ~
115 Greh  |            na kupoli se je svetilo, ali bil je bel kamen; skozi
116 Tinica|          bila pač skromna in tesna, ali bila je prijazna, svetlo
117 Tinica|             Samo drugam, kamorkoli. Ali zdaj je hodil naravnost,
118 Tinica|            so se smehljale ustnice. Ali vendar je bil tuj obraz,
119 Tinica|        gledal, koderkoli je hodil. ~Ali veselja mu ni obsenčilo,
120 Tinica|            barve so bile preglasne. Ali na ustnicah se je treslo,
121 Tinica|             eno umetnik in človek. ~Ali ni se ustavil; dolga in
122 Tinica|            zatisnila je trepalnice, ali svetilo se je smehljaje
123 Tinica|             in več že ni hodil tod. Ali kraji so mu bili znani,
124 Tinica|        puste ulice so se smejale. ~"Ali si se vrnil, spokornik?" ~
125 Tinica|              škodoželjnim smehom. ~"Ali si se vrnil, spokornik?
126 Tinica|         mogoče ubežati." ~Bežal je, ali noge so se mu tresle...
127 Tinica|           stud mu je segal do grla. Ali sam ni vedel, kako je polagoma
128 Tinica|            Kaj si počel tako dolgo? Ali se še spominjaš -- --!" ~
129 Tinica|             blata, bolan in truden, ali poln veselega upanja, iz
130 Tinica|       Mislila sem, da te ne bo več. Ali kakor da bi te pričakovala --
131 Tinica|            ozrla." ~Govorila je še, ali on je vstal, opotekel se
132 Tinica|           nedolžni in čisti podobi, ali zdaj je spoznal nenadoma,
133 Tinica|           hodil je lahko in veselo, ali nenadoma in strahoma je
134 Tinica|     uničeval ponesrečeno pokrajino. Ali ko je nehal, je bil truden
135 Tinica|           še strah v njegovem srcu, ali prevpilo ga je glasno veselje
136 Tinica|            se za lepimi ženskami -- ali spodaj, spodaj pod prijazno
137 Tinica|             zasvetile so se -- oči. Ali že pod ognjem na licih,
138 Tinica|             je praznoval vstajenje. Ali Tinica se je spremenila
139 Tinica|      otroška, krilo je bilo kratko, ali že so bile kretnje bolj
140 Tinica|            so se smehljale ustnice, ali smehljaj je bil drugačen,
141 Tinica|            jo je bil prvi poljubil. Ali tista čudovita spomlad je
142 Tinica|           poslovila, ločila sta se, ali vrnila sta se hkrati in
143 Tinica|            sam, da je bila zlagana, ali ki se ji je vdal z veseljem
144 Tinica|    priklicati tisto kratko spomlad, ali na dnu srca se je zavedal
145 Tinica|           njima. ~Razpel je platno, ali roka se je tresla; oči so
146 Tinica|             tresla; oči so gledale, ali komaj so prodrle skozi senco,
147 Tinica|            so mu gorela od vročine, ali kapljice krvi ni bilo v
148 Tinica|         očeh spomlad, ki je minila, ali minila je tudi v njenih
149 Tinica|        predrzen, roka se je tresla, ali risala je odlično, s slastjo,
150 Tinica|             da bi se obrnil od nje, ali noga je stopila sama proti
151 Tinica|    ključavnico, duri so se stresle, ali niso se odprle. Izpustil
152 Tinica|              vabila je njegove oči, ali begale so drugod, zmerom
153 Tinica|             Tinici skoro zasmilili, ali lica so ji gorela in plameni
154 Tinica|          kakor čudolep, čudosvetel, ali od prebleščeče svetlobe
155 Tinica|             On je govoril spočetka, ali odgovarjala mu je malomarno,
156 Tinica|      veselja, grd in poln grenkobe. Ali Tinica je hodila hitro,
157 Tinica|        hotel jo je stisniti k sebi. Ali zdrznila se je, sklonila,
158 Tinica|            Razloček je samo v večji ali manjši meri hinavstva. In
159 Tinica|   preteklost in sebe v preteklosti, ali obsodba še ni spremenila
160 Tinica|            ozkoličnim modelom bluze ali rokava, celo ovratnika jim
161 NaGolg|              razložiti svojo stvar. Ali ob prvi plahi besedi je
162 NaGolg|                Otrok je trepetal. ~"Ali si videla? S pestjo ga je
163 LepaV |           LEPA VIDA~Zunaj je sonce, ali sonce potuje bogvekam, že
164 LepaV |          tam pod oknom so kostanji, ali listje je orumenelo, grbi
165 LepaV |         človek zunaj, pod kostanji, ali ko je šel mimo, mu je šinila
166 LepaV |        bolečine in vstane pomlajen, ali drobne ranice grizejo, ni
167 LepaV |             En sam trenotek bi bil, ali bil bi velik praznik. Hodila
168 LepaV |   zaškripala so nekoliko..."St!"... Ali izpremenil se je; njegove
169 LepaV |             in kostanji so cveteli. Ali zdaj hiti sonce, potuje
170 LepaV |             je dotaknil njenih las. Ali komaj se je ozrla nanj in
171 Zaljub|         dobri ljudje. Vesel je bil, ali ta hipna radost je zasijala
172 Zaljub|              Zdaj pa malo poezije. "Ali niso najlepša tista čustva,
173 Zaljub|     prehladil in bi bil kmalu umrl. Ali kakor pravi naš nepozabni
174 Zaljub|           veliko. Jaz na priliko -- ali to bom že še povedal. On
175 Zaljub|           ljudje, da ni kakšen komí ali vsaj navaden advokat, temveč
176 Zaljub|        dobro priliznil neki ženski, ali ko je izvedela, da pišem
177 Zaljub|                 Nisem je še poznal, ali rad sem jo imel. Kadar sem
178 Zaljub|             lep in prijazen človek, ali jaz ga nimam rad. Moj prijatelj
179 Zaljub|          srcu najponižnejši hlapec. Ali razodenem ti lahko po pravici,
180 Zaljub|            in bi se jokal od sramu. Ali si že videl kdaj prijatelja
181 Zaljub|          zame samo ljubezniva dama, ali kakor je pripovedovala,
182 Zaljub|         zavezal trakove na čevljih, ali da bi hodil pred njo ter
183 Zaljub|       svileno vlečko lepe kraljice, ali srce kočijaževo, ki vozi
184 Zaljub|          rdeče brke in rdeče oči -- ali takrat sem bil črnook in
185 Zaljub|            pa so že dvorni svetniki ali kaj enakega. ~Posebno pri
186 Zaljub|         verzih, ki jih bo zložil ta ali oni profesor. Nekdo drugi
187 Zaljub|           bolj žalostne praznote -- ali kar se je nekaj preobrnilo
188 Zaljub|            jutro, da so bile sanje, ali kakor da bi me mahoma udarilo
189 Zaljub|            je bilo prišlo na misel. Ali je sploh mogoče, da bi se
190 Zaljub|             stala plinova svetilka, ali brlele so tako dolgočasno,
191 Zaljub|              zdi se mi, so stokale; ali veter je utihnil, bežal
192 Zaljub|            srce mu leži na dlani -- ali naposled niso nič drugega
193 Zaljub|            so lokavo pomežiknile. ~"Ali veš, kam se odpravljam?" ~
194 Zaljub|             do neba, v neizmernost. Ali doslej se še niso prikazale,
195 Zaljub|             papirja. "O, prijatelj, ali lestvice ni, stopnic ni
196 Vedom |           da zaničuje to življenje. Ali ni ga zaničeval; frazo o
197 Vedom |          imenuje človek zaničevanje ali hrepenenje ali zavist. ~
198 Vedom |          zaničevanje ali hrepenenje ali zavist. ~Jakob -- tudi imena
199 Vedom |  životarjenje brez vsake romantike, ali koketiral je ž njim in sčasoma
200 Vedom |         žalost in klavrno obešanje? Ali želiš, da ti zapojem tisto
201 Vedom |         prijatelj, izprezi nemudoma ali pa švrkni veselo ter poženi
202 Vedom |            je in je izginila. ~II ~"Ali bi šel, ali ne bi šel?"
203 Vedom |         izginila. ~II ~"Ali bi šel, ali ne bi šel?" si je mislil.
204 Vedom |         mizo. Pili so in kartali. ~"Ali te je ujela?" ga je vprašal
205 Vedom |   neprestano, da bi študiral dalje; ali izgovarjal se je le bolj
206 Vedom |             Nekoč je bil kos poeta, ali zdaj ni maral govoriti o
207 Vedom |             ga je zgrabil za prsi. "Ali se ti blede?" ~Jakob mu
208 Vedom |           svetile v čudnem plamenu. Ali plamen je ugasoval, na ustnice
209 Vedom |             Če si cesarski kraljevi ali deželni ali mestni hlapec,
210 Vedom |       cesarski kraljevi ali deželni ali mestni hlapec, ti živa duša
211 Vedom |           Povedal bi ti, dragi moj, ali usta so mi zaklenjena z
212 Vedom |          živel?" ~"Živeti hočem!" ~"Ali na svetu so ljudje, ki ne
213 Vedom |              Zdaj pa si se vzbudil, ali iz groba ne moreš. In to,
214 Vedom |             bil pozdravil Jakoba. ~"Ali nisi morda že sit tega življenja?" ~
215 Vedom |            pusto in rad bi živel... Ali kako si uganil? Pravkar
216 Vedom |            je bil že na stopnicah. ~Ali nje ni bilo več med durmi.
217 Vedom |      Pogladil se je z roko po čelu, ali sence ni odgnal. ~"Zakaj
218 Vedom |             mislih. Norčeval bi se, ali ni se mogel, izprevidel
219 Vedom |              samo za sekundo morda, ali natanko za tisto sekundo
220 Vedom |         mislila nanj -- ni mislila, ali mu ugaja ali ne. Kdaj se
221 Vedom |            ni mislila, ali mu ugaja ali ne. Kdaj se je to zgodilo?
222 Vedom |            in ceste in vsega sveta. Ali zdaj je tekel in ni videl
223 Vedom |           ki ne sodijo nikamor..." ~Ali srce je utripalo, ko je
224 Vedom |     sivobleda, oči so gledale topo. Ali si to ti, prijatelj? --
225 Vedom |             na stežaj vsa resnica. ~Ali je res živel kakor drugi
226 Vedom |         Tudi Jakob se je nasmehnil, ali gledal je v zadregi in si
227 Vedom |            napravil iz tebe! -- No, ali imaš kaj novih načrtov?" ~"
228 Vedom |           nato pa se je domislil. ~"Ali pač, potrpi! Napisal bi
229 Vedom |            kaj je bilo med njima -- ali resnica je, da je bil njegov
230 Vedom |            malo zlovoljen nasmeh -- ali glej, že je obraz bledel
231 Vedom |          bilo Krničarjevih besed. ~"Ali v njiju je bilo življenja
232 Vedom |           vse je bilo že pred njim, ali izginilo je, spustilo se
233 Vedom |        njegovem ukazu. Prišle so -- ali glej, to niso živi ljudje,
234 Vedom |           bilo tudi njih življenje, ali razloček je bil velik. Razloček
235 Vedom |          smatrali sami sebe za bolj ali manj imenitne, važne in
236 Vedom |          živel prav isto življenje, ali smatral ga je za nepotrebno
237 Vedom |            življenje, na vedomca... Ali grizel je v vajeti in usta
238 Vedom |         dolgo pipo in je zamahnil: 'Ali boš tiho, nesnaga ti ničvredna!
239 Vedom |            ga je v glavi, v srcu... Ali takoj je bilo vse jasno,
240 Sreca |          cerkve! Dolga je bila pot, ali nič me ni strah, če se ozrem.
241 Sreca |            ravan... ~Bil sem bolan; ali od tistega jutra ni še dolgo,
242 Sreca |      onemoglem gnevu stokajo gozdi. Ali on kobali dalje! Kobali
243 Sreca |        Njegov glas je bil prijazen, ali oči so gledale hladno in
244 Sreca |             nič ne razumeš, Barica, ali toliko razumi, da moram
245 Sreca |            stenami, čemu brez boja? Ali naj ugašajo tako polagoma,
246 Sreca |     vzplapola poslednji ter ugasne? Ali naj gnije počasi, živo še
247 Sreca |            bil odprl okno. ~"Franc, ali si že čul?" ~Franc je prašal
248 Sreca |              Razumel je samo napol, ali ves se je stresel in je
249 Sreca |            Manjši je bil od Franca, ali bolj čokat, zdravje mu je
250 Sreca |            tako vznemirilo?" ~"Nič? Ali si človek, ali si živina?
251 Sreca |                 Nič? Ali si človek, ali si živina? Naši umetniki
252 Sreca |          zavedal. ~"Hlapec! Suženj! Ali ti še zmerom frči bič okoli
253 Sreca |             Ni bilo takoj odgovora, ali šestero oči se je ozrlo
254 Sreca |      šestero oči se je ozrlo nanj. "Ali se nič ne spominjaš, Franc,
255 Sreca |        Bojiš se, da bi te držala -- ali nisi z bolno tresočo roko
256 Sreca |             pogineš v tem brlogu -- ali se nisi zaupno zatekel k
257 Sreca |             se tvoje hvaležnosti -- ali burja je zunaj in ti si
258 Sreca |           na mehko posteljico..." ~"Ali nič ne veš, Franc, kako
259 Sreca |      stregla v dolgih bolnih nočeh? Ali nič ne veš, Franc, kako
260 Sreca |           roke, ki so skrbele zate. Ali usliši, Franc, mojo prošnjo,
261 Sreca |           mi, kaj bi počel pri vas? Ali ne veste, zakaj sem bolan?
262 Sreca |      zaklical za njim po stopnicah, ali vrnil se je že pri durih
263 Sreca |           Postala je malo na pragu, ali ni se ozrla; čul je njene
264 Sreca |          Bog s tabo! Nisi se ozrla, ali hvaležen sem ti -- zakaj
265 Sreca |         umreti, ne sodi me po sebi! Ali veš, da razstavijo naši
266 Sreca |             to nemir pred koncem? ~"Ali nisi zamenjal domovine s
267 Sreca |   ostudnejših ljudi! Suženj ljudem, ali sebi suženj -- on pa je
268 Sreca |             topo, črne oči iz teme. Ali tam se je svetilo, tam je
269 Sreca |            izlila v obcestni jarek! Ali zložim ti pesem, kakor je
270 Sreca |       dejanja moja moji verzi!... ~"Ali že spiš, Franc?" ~Vzdramil
271 Sreca |             prijel jo je za roko. ~"Ali nisi stala ob oknu prej?" ~"
272 Sreca |       korakov, samo petdeset morda, ali manjša nikoli. In zmerom
273 Sreca |           vidiš, da sem na poti!" ~"Ali nič ne veš, kaj si ostavil
274 Sreca |            če se kdaj vrneš, Franc. Ali če bi se ti kdaj zahrepenelo
275 Sreca |           in še zmerom te imam rad, ali ni mi prav, da se poslavljaš,
276 Sreca |      mizerija, jetika, smrt, konec! Ali te ni sram?" ~Franc je ležal
277 Sreca |           časih kaj humorja, Franc! Ali se nič ne spominjaš: da
278 Sreca |            jaz, glej, si želim dol, ali ne upam si več; preveč bi
279 Sreca |           Kozarec vode bi rad imel, ali steklenica je tako daleč;
280 Sreca |        ostudna žival... Poskusimo! ~Ali sem spal, ali sem sanjal
281 Sreca |           Poskusimo! ~Ali sem spal, ali sem sanjal z odprtimi očmi?
282 Sreca |             gori sveča, dogoreva... Ali je še sveti večer, ali je
283 Sreca |              Ali je še sveti večer, ali je že sveti dan?... Še zvone
284 Sreca |           je resnično cerkev blizu, ali če je to pesem iz domovine?...
285 Sreca |            se, Franc, da prihajamo; ali sveti večer je in težko
286 Sreca |                Težko sem vas čakal, ali vedel sem, da pridete. Pozdravljeni!" ~
287 Sreca |          zavoje nosi pod pazduho. ~"Ali se nas nisi nadejal, kaj?
288 Sreca |          umrl veselo vrh Grintovca. Ali zdajle je ura, ko ne misli
289 Sreca |          truden je bil in je legel, ali utrujenost je bila sladka,
290 Sreca |           stradanje tako klavrnega, ali pa že tako težkega, da komaj
291 Sreca |        vedel odgovoriti z besedami, ali tako mi je bilo, da bi se
292 Sreca |           Zmerjal si me za egoista, ali ob tistih časih sem bil
293 Sreca |        prvem hipu in srce omahne -- ali dobro je, da so razgnane
294 Sreca |         Prijatelj, prašam te tišje: ali so to moje besede, ali so
295 Sreca |              ali so to moje besede, ali so besede tiste živali,
296 Sreca |            glavo! Povej, prijatelj, ali je danes jasno nebo, ali
297 Sreca |            ali je danes jasno nebo, ali sije sonce? Če je oblačno,
298 Sreca |             strahu v mojem srcu... ~Ali si videl kdaj Heleno? Morda
299 Sreca |       mladino -- to še gre za silo. Ali kar malo cika v umetnost --
300 Sreca |       Gorjanec s čudnim nasmehom. ~"Ali si slišal, Franc? Nič ne
301 Pozdr |      vsenaokoli -- val v potoku... ~Ali glej, zazelenelo je, zazvonilo
302 Pozdr |            nosil na krepkih plečih, ali jaz nisem bil val v potoku.
303 Pozdr |            je padla na mizo prédme. Ali moje srce je bilo veselo
304 Pozdr |       pomaranče in na črno grozdje. Ali njen glas je bil že raskav --
305 Pozdr |             gorela v najinih licih, ali pri srcu mi je bilo kakor
306 Pozdr |            vzdigala poln kozarec... Ali takrat sem se sklonil, moje
307 Poet  |             misel: Čemu dalje? Kam? Ali ne bi rajši nazaj, ko je
308 Poet  |          majhen je bil še in šibek, ali ker se je vzpenjal klanec
309 Poet  |            je spreletela popotnika: Ali ni morda tam v daljavi,
310 Poet  |          poti, vse lepša pokrajina? Ali niso tam zeleni travniki,
311 Poet  |           jih videl nekoč v sanjah, ali niso tam pisana polja, visoki
312 Poet  |           jasnemu nebu trepetajoči; ali ne sije tam sonce, tam v
313 Poet  |             spominjal se je mukoma: Ali ni sijalo sonce nekoč, ali
314 Poet  |          Ali ni sijalo sonce nekoč, ali se niso razprostirali zeleni
315 Poet  |            zeleni travniki naokoli, ali ni bila cesta široka in