Chapter

1 Tinica|     in dolg, obraz mu je bil prezgodaj zgrbljen in razbrazdan;
2 Tinica| domov, Tinica... idi z mano, prezgodaj je še... Glej, saj gore
3 Tinica| zgodilo, da je bil moj obraz prezgodaj razbrazdan, da so bile moje
4 Vedom |    se zmerom, da bi ne začel prezgodaj. Kadar je delo pred mano,
5 Vedom | nanje. Kako mu je bila nekoč prezgodaj odtegnila roko, samo za
6 Sreca |     je bil ugledal življenje prezgodaj in se ga ni ustrašil, temveč
7 Sreca |   poznalo, da je bila zadela prezgodaj križ na ramo. ~Gorjanec
8 Poet  |       da bi se ne prestrašil prezgodaj, vrnil se morda; na vzhodu
9 Poet  |      čas je bil, ni bilo več prezgodaj, nič več ni bilo poti nazaj.