Chapter

1 Tinica|     koderkoli je hodil. ~Ali veselja mu ni obsenčilo, hvaležen
2 Tinica|      preteklost. In še sredi veselja, še sredi želje, da bi razpel
3 Tinica| minilo, minil bo večer, brez veselja, grd in poln grenkobe. Ali
4 LepaV |      sreče in spomladanskega veselja se je zasmejala in oni človek,
5 Zaljub|   začudenimi, od prevelikega veselja prestrašenimi očmi naravnost
6 Sreca |   burji, desnica do gora, od veselja zardelih. Ob tisti uri je
7 Sreca |    morda padel še name žarek veselja, na to moje malodušno srce.
8 Pozdr |  hušknila preko beložarečega veselja tam zunaj in zazvonilo je --